Wikipedija

Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini


Rimska nekropola je antično arheološko najdišče, ki leži na vzhodnem robu današnjega naselja Šempeter v Savinjski dolini. Sodeč po ostankih sega grobišče v dolžino več kot kilometer vzdolž nekdanje rimske ceste med Emono in Celejo. V uporabi naj bi bilo od sredine 1. stoletja do 3. stoletja, ko ga je prizadela povodenj Savinje in se je delno zrušilo v strugo. Po tistem je nastalo novo grobišče severno od starega.[2][3]

Rimska nekropola
Zahodni del arheološkega parka
Položaj na zemljevidu Slovenije
Položaj na zemljevidu Slovenije
Rimska nekropola
Geografska lokacija: Slovenija
LokacijaŠempeter v Savinjski dolini, Slovenija
Občina Žalec
Koordinati46°15′22″N 15°7′27″E / 46.25611°N 15.12417°E / 46.25611; 15.12417
Tippokopališče
Površina2500 m²
Zgodovina
Ustanovljeno1. stoletje
Opuščeno3. stoletje
Kulturehalštatska kultura, starorimska civilizacija
Druge informacije
Datumi izkopov1947–1967
ArheologiJosip Klemenc, Vera Kolšek
Stanjedelno prezentirano kot arheološki park
Uradno ime: Antična nekropola
Razglasitev25. november 2003
Evid. št.1053[1]

Odkriti grobovi so različnih tipov, od preprostih lukenj do umetelnih grobnic s podzidanimi temelji in marmornatimi plastikami v noriško-panonskem slogu, ki upodabljajo lastnike in razne mitološke prizore.[a] V plasti tik pod njimi so odkrili še prazgodovinske grobove iz halštatskega obdobja, kar izpričuje dolgo zgodovino poselitve tega rodovitnega območja. Naselja, ki mu je pripadalo grobišče, še niso odkrili, prav tako ostajata neraziskana zahodni in vzhodni rob najdišča, ki ju prekrivata strnjeno naselje in regionalna cesta.[1][3][5]

Že med izkopavanji je bila sprejeta odločitev, da bodo z ohranjenimi spomeniki uredili javno predstavitev. Nastal je arheološki park, muzej na prostem, ki se razprostira jugozahodno od cerkve sv. Petra na vzhodu Šempetra, obdan z živo mejo. V njem so predstavljene štiri rekonstruirane marmorne grobnice in različni kosi drugih grobov ter razni drugi arhitekturni elementi, pa tudi rekonstrukcije tlorisov nekaterih grobov in ostanki rimske ceste v dolžini 300 m. Celotno območje je od leta 2003 razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.[1][3][6]

Prezentirane grobnice

uredi

Glavni eksponat arheološkega parka so rekonstrukcije štirih večjih grobnic s spomeniki, ki nakazujejo na visok družbeni status pokopanih. Večina bolje ohranjenih spomenikov je stala blizu nekdanje struge Savinje, tako da so ob poplavi padle v reko in jih je prekril gramoz ter jih skril.[7] Spektacijeva grobnica je postavljena in situ – na enakem mestu kot nekoč.[3]

Ime Slika Pokopani Oblika Datacija Vir
Vindonijeva grobnica Vindonij, edil (upravnik) v Celeji, in njegova žena Julija nagrobna ara (oltar) druga polovica 1. stoletja [8]
Spektacijeva grobnica   Gaj Spektacij Finit in njegov oče, Gaj Spektacij Priscijan, duovira (župana) v Celeji, ter Justa, žena Spektacija Priscijana pročelno stebričasta grobnica sredina 2. stoletja [9]
Enijeva grobnica   Kvint Enij Liberalis in Enija Opidana, njuna hči Kalendina ter tridesetletni sin pročelno stebričasta grobnica 2. stoletje [10]
Sekundinova grobnica Gaj Spektacij Sekundin, njegova žena Tutorija Avita, sin Spektacij Cervij, nečak Rusticij Tutorij in sin Rusticij Albin edikula (kapelica) 3. stoletje [11]

Opombe

uredi
  1. ↑ Marmor izvira iz kamnoloma v Bistriškem vintgarju na Pohorju, blizu Slovenske Bistrice.[4]

Sklici

uredi
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1053«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. ↑ Kolšek 1997, str. 12–15.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Lazar, Irena (2020). »Šempeter v Savinjski dolini«. V Horvat, Jana; Lazar, Irena; Gaspari, Andrej (ur.). Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru = Minor Roman settelments in Slovenia. Ljubljana: Založba ZRC. str. 295–304. doi:10.3986/9789610502586_15. ISBN 978-961-05-0257-9. OCLC 1145122330.
  4. ↑ Čretnik, Janko; Golež, Mateja (2010). »Nahajališče marmorja v Rimskem kamnolomu«. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Pridobljeno 24. oktobra 2021.
  5. ↑ Kolšek 1997, str. 12–14.
  6. ↑ Kolšek 1997, str. 10–12, 46–47.
  7. ↑ Kolšek 1997, str. 14.
  8. ↑ Kolšek 1997, str. 16–21.
  9. ↑ Kolšek 1997, str. 22–33.
  10. ↑ Kolšek 1997, str. 34–41.
  11. ↑ Kolšek 1997, str. 42–45.

Viri

uredi
  • Kolšek, Vera (1997). Rimska nekropola v Šempetru : vodnik = Römische Nekropole in Šempeter : Führer. Celje: Pokrajinski muzej. ISBN 961-90488-0-6. OCLC 442900705.

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rimska nekropola.
  • Rimska nekropola - uradna predstavitev na spletišču Turističnega društva Šempeter
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rimska_nekropola,_Šempeter_v_Savinjski_dolini&oldid=6279422«