Wikipedija

Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)

Referendum o Zakonu o RTV Slovenija (ZRTVS-1B) je bil zakonodajni referendum zavrnitvenega tipa, ki je potekal 27. novembra 2022. Na isti dan sta potekala še referendum o zakonu o dolgotrajni oskrbi in referendum o spremembah zakona o vladi.[2]

Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)
 Slovenija
Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 21. julija 2022?
Rezultati
Odziv Št. glasov %
ZA 443.971 62,83 %
PROTI 262.648 37,17 %
Veljavne glasovnice 706.619 99,67 %
Neveljavne ali prazne glasovnice 2.347 0,33 %
Skupno število glasov 708.966 100,00 %
Udeležba 41,85 %
Uradni rezultati po 100 % preštetih glasov, stanje 7. decembra 2022. Vir: Državna volilna komisija[1]

Zakon je podprlo 62,83 odstotka volivcev.[3]

Ozadje uredi

Glej tudi: Zgodovina Radiotelevizije Slovenija § 2021

25. januarja 2021 je programski svet RTV Slovenija za novega generalnega direktorja imenoval dotedanjega predsednika nadzornega sveta Andreja Graha Whatmougha. Zanj so glasovali predvsem programski svetniki, ki so blizu strankam tedanje koalicije (SDS, NSi in SMC).[4] 16. avgusta 2021 je direktor Grah Whatmough po nesklepčni seji programskega sveta razrešil direktorico Natalijo Gorščak. Razrešitev je bila kasneje na delovnem in socialnem sodišču spoznana za nezakonito.[5][6] Kasneje istega leta je prišlo do prvih večjih nesoglasji med zaposlenimi in vodstvom zaradi nestrinjanja o spremembah v programsko-produkcijskem načrtu za leto 2022. Kmalu za tem je prišlo do novih nesoglasij zaradi tedenskih analiz UKOMa. 4. marca 2022 je generalni direktor kljub le 21,78 % podpori novinarjev informativnega programa za odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija imenoval Jadranko Rebernik.[7] 11. marca 2022 je bil kljub ostrem nasprotovanju zaposlenih za v. d. urednika uredništva MMC-ja imenovan Igor Pirkovič.[8] 23. maja 2022 so zaposleni izvedli prvo opozorilno stavko.[9] 20. junija 2022 je sledilo nadaljevanje stavke.[10] 18. julija 2022 je Andrej Grah Whatmough kljub nasprotovanju novinarskih sindikatov in stroke za direktorja televizije imenoval Uroša Urbanijo.[11] 26. septembra 2022 se je stavka zaostrila. Načrtovano je bilo, da na TV Slovenija ne bo informativnih oddaj, športa, kulture in oddaj v živo, na MMC pa ne novih novic. Zaradi poseganja vodstva v program je v obeh Dnevnikih voditelj prebral obvestilo o stavki in druge pomembnejše novice dneva. V. d. urednika uredništva MMC Pirkovič je posegel v portal in brez vednosti dnevne urednice z vstopne strani in podportalov odstranil članek o stavki.[12][13] O stanju na RTV so zaposleni prek okroglih miz in tiskovnih konferenc redno obveščali javnost.

Sprejemanje novega zakona uredi

Nekatere stranke levo od sredine so v kampanji pred državnozborskimi volitvami 2022 izpostavile ureditev razmer na RTV kot eno izmed prioritetnih nalog in med prvimi potezami, če pridejo na oblast.[14] Na prvi seji Državnega zbora v novi sestavi so v SDS prehiteli nastajajočo koalicijo z vložitvijo svežnja zakonov, med katerimi je bil tudi njihov zakon o RTV. S tem so za nekaj časa onemogočili koaliciji, da bi sprejela svoj zakon.[15] Nato so v SDS vložili tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma na lasten zakon o RTV in s tem dodatno zavlekli zakonodajni postopek.[16] Vladna novela zakona je bila sprejeta 14.julija 2022, vendar še ni začela veljati, ker je[17] 20. julija Državni svet izglasoval odložilni veto,[18] 21. julija pa so v SDS vložili podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma.[19]

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je med sprejemanjem vladnega zakona dvakrat podala svoje mnenje.[20][21]

Ob novinarski konferenci ob stotih dnevih vlade je predsednik vlade Robert Golob izpostavil nezmožnost ureditve razmer na RTV kot »edini minus«.[22]

Spremembe zakona uredi

Z zakonom o Radioteleviziji Slovenija želi vlada spremeniti vodenje, upravljanje in nadzor RTV-ja. Novela med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda predvideva enotni svet RTV s 17 člani. Med njimi ne bi nobenega imenoval Državni zbor. Zakon uvaja posvetovalno telo: petčlanski finančni odbor. RTV bi po določbah novele vodila uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. Z dnem uveljavitve novele bi prenehal mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta. Ta bi se ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi zakona. Zdajšnji generalni direktor bi do imenovanja uprave opravljal svojo funkcijo kot vršilec dolžnosti, prav tako direktor radia in direktor televizije.[23]

Prvi predlog zakona so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije v sodelovanju z medijskimi strokovnjaki.[24]

Sestava nadzornega sveta RTV (po starem zakonu)
Imenuje Št. imenovanih članov Opombe
Zaposleni na RTV neposredno 2
Vlada 4
Državni zbor 5 mora upoštevati zastopanost političnih strank v državnem zboru
Skupaj 11
Sestava programskega sveta RTV (po starem zakonu)
Imenuje Št. imenovanih članov Opombe
Zaposleni na RTV neposredno 3 En član za informativne dejavnosti, en član za kulturno-umetniške dejavnosti, en član za tehniko
Italijanska narodna skupnost 1
Madžarska narodna skupnost 1
Predsednik republike 2
Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1
Državni zbor 21 Pet članov na predlog političnih strank; 16 članov na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija; univerz in fakultet ter društev, zvez društev oziroma njihovih organizacij, zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva, ter drugih organizacij civilne družbe, razen političnih strank in njihovih organizacijskih oblik
Skupaj 29
Sestava sveta RTV (po novem zakonu)
Imenuje Št. imenovanih članov Javni poziv Opombe
Zaposleni na RTV neposredno 5 Ne En član za informativne dejavnosti, en član

za kulturno-umetniške dejavnosti, en član za razvedrilno-športne dejavnosti, en član za tehniko (kamor spadajo tudi oddajniki in zveze) in en član za digitalni razvoj

Svet delavcev RTV 1 Ne
Italijanska narodna skupnost 1 Da
Madžarska narodna skupnost 1 Da
Predsednik republike 1 Registriranim verskim skupnostim
Krovna organizacija invalidskih organizacij 1 Ne Po zakonu, ki ureja invalidske organizacije, nacionalni svet invalidskih organizacij
Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1 Univerzam in raziskovalnim inštitutom
Nacionalni svet za kulturo 2 Kulturnim in umetniškim organizacijam za enega in organizacijam s področja avdiovizualnega sektorja za drugega
Olimpijski komite slovenije 1 Nacioinalnim in občinskim športnim zvezam ter drugim športnim organizacijam
Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja 1 Organizacijam, ki so dejavne na področju varstva okolja, narave in podnebja
Informacijski pooblaščenec 1 Organizacijam, ki so aktivne na področju medijev, razvoja informacijske družbe in zagotavljanja transparentnosti
Varuh človekovih pravic 1 Nevladnim organizacijam s področja varstva človekovih pravic in svoboščin
Skupaj 17

Zbiranje in vložitev podpisov uredi

6. oktobra 2022 je Slovenska demokratska stranka preko več kanalov sporočila, da je zbrala dovolj glasov za referendum. Po navedbah Janeza Janše so zbrali 52.669 podpisov, minimum je bil 40.000.[23]

V državni zbor so podpise vložili 12. oktobra 2022. V SDS-u so sicer želeli, da bi referendum potekal hkrati z drugim krogom predsedniških volitev 13. novembra, a so z vložitvijo podpisov zadnji dan, ko je to še mogoče, ta rok zamudili. Po navedbah poslanca SDS Branka Grimsa se je to zgodilo zato, ker je bilo treba zbrati in preveriti veliko število podpisov.[25]

Referendumska kampanja uredi

Od treh referendumov, ki so potekali na isti dan, je bil referendum o zakonu o RTV deležen največ zanimanja organizatorjev kampanj: poleg 6 političnih strank se je v kampanjo prijavilo še 13 pravnih in 6 fizičnih oseb.[26]

Zagovorniki zakona uredi

 
Glasovnica na referendumu

Prijavljeni kot organizatorji:

Spremembam zakona so podporo izrekle tudi nekatere slovenske in tuje stanovne organizacije: Balkanska pobuda za svobodne medije (BFMI), Evropski center za svobodo tiska in medijev (ECPMF), Evropska zveza novinarjev, Free Press Unlimited (FPU), Mednarodni inštitut za tisk (IPI), Novinarji brez meja (RSF), OBC Transeuropa (OBCT),[28] Sindikat novinarjev Slovenije,[29] Svet delavcev RTV.[30]

Stališča

Po mnenju zagovornikov zakona novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval DZ, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru. Po njihovem zmanjšanje števila članov sveta zavoda omogoča bolj racionalno delovanje in znižanje stroškov, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost.[31]

Trdijo, da bodo imeli v novem svetu RTV ključno vlogo civilna družba ter zaposleni na RTV, in ne več državni zbor oziroma politika, ki ne bo imenovala niti enega člana več. Po njihovem mnenju bo RTV le kot neodvisna in avtonomna lahko uresničevala svoj osnovni namen četrte veje oblasti in služila interesom javnosti, ne pa interesom katerekoli politične stranke, njeno delovanje pa bo strogo nadziralo računsko sodišče. Trdijo, da dobivamo z novim zakonom kritično RTV, ki bo lahko opravljala svoje poslanstvo javnega servisa za prebivalke in prebivalce Slovenije tako, da bo neodvisna od politike in kapitalskih interesov. Ne želijo si, da RTV postane Nova24TV, propagandno orodje ene izmed političnih strank, ki po njihovem mnenju ni niti neodvisna niti profesionalna medijska hiša. Z glasom za novelo po njihovem zaščitimo drug drugega, delavce in delavke, javno RTV in našo skupnost pred drsenjem v avtoritarizem. Po njihovem mnenju bo nov zakon vodil do javnega medija, ki državljanom posreduje verodostojne informacije in spoštuje novinarske standarde. Trdijo, da novi zakon omogoča ugotavljanje odgovornosti in zamenjavo članov sveta, ki ne delujejo v interesu RTV ali javnosti in bo RTV tako dobila kompetentno in kredibilno vodstvo.[32]

Nasprotniki zakona uredi

Prijavljeni kot organizatorji:

Stališča

Po mnenju nasprotnikov zakona se nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost. Menijo, da se s sprejetjem novele po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude.[31]

Na strani nasprotnikov v spremembah zakona vidijo sicer prikrito, a popolno politizacijo RTV, ki bo omogočila izključno levo politično propagando. Predstavnike poslušalcev in gledalcev v organu upravljanja se po njihovem menja predvsem s predstavniki provladnih »nevladnih« organizacij. Zaradi tega se po njihovem odvzema možnost demokratičnega korektiva. Menijo, da nov zakon likvidira pluralnost medija, ki se je pod novim vodstvom začel odpirati novim vsebinam in ljudem ter temam, ki so bile prej prepovedane. Skrbi jih ukinjanje odbora, ki nadzoruje finance. Prav tako opozarjajo, da v svetu ni predstavnikov upokojencev. Menijo, da se tak zakon ne bi smel sprejeti po nujnem postopku, ki je onemogočil javno razpravo. Trdijo, da je nastal znotraj Gibanja Svoboda in izključno po njihovih željah. Menijo, da bi spremembe zakona privedle do povišanja naročnin in več reklam. Trdijo, da je edini namen zakona predčasna menjava vodstva RTV, ki bo vladi omogočila, da na čelo RTV imenuje sebi lojalne ljudi. Trdijo, da zakon ne zagotavlja svobodne, strokovne in moderne RTV. Trdijo, da bo uveljavitev zakona nevaren precedens in usmeritev vsakokratni novi oblasti, kako naj ob prevzemu oblasti zamenja organe upravljanja s sebi lojalnimi.[32]

Javnomnenjske raziskave uredi

Datum Izvajalec Vzorec ZA PROTI
 Ne vem Ne povem Sklic
21.−24. november 2022 Mediana 723 50,0 30,1 18,5 1,3 [33]
22.−25. november 2022 Valicon 1653 60,0 40,0 / / [34]
22.−24. november 2022 Mediana 507 48,2 30,2 20,1 1,4 [35]
21.−22. november 2022 Ninamedia 1127 56,4 34,8 / / [36]
09.–11. november 2022 Valicon 1860 37,1 25,7 31,6 5,6 [37]
02.−04. november 2022 Valicon 1019 41,7 26,8 31,5 / [38]
01.−03 november 2022 Mediana 507 50,2 30,1 17,3 2,5 [39]

Po referendumu uredi

Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO) je v veljavo vstopila 27. decembra 2022 z objavo v Uradnem listu.

Ustavna presoja uredi

Pobuda za ustavno presojo uredi

28. decembra 2022 sta predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič in pravnik Matej Avbelj vložila pobudo za ustavno presojo na Ustavno sodišče Republike Slovenije.[40] Predlagatelji so zakon izpodbijali v celoti, saj po njihovem mnenju ustavo kršil v desetih točkah; med drugim sta izpostavila, da s posegom v mandate članov programskega sveta in direktorjev vlada posega v avtonomijo radiotelevizije.[40][41][42] Predlog ustavne presoje je ministrica za kulturo Asta Vrečko označila kot zavlačevalni manever, zakon pa kot dober in tudi potrjen pred poslanci in na referendumu.[43][41]

Predlogi za izločitve sodnikov iz odločanja uredi

19. januarja 2023 so ustavni sodniki iz odločanja izločili Roka Čeferina,[44] ki je sam predlagal svojo izločitev zaradi sodelovanja njegove pisarne z RTV.[45]

Kasneje so bili podani še trije predlogi za izločitev sodnika.

Peter Gregorčič je podal predlog za izločitev Neže Kogovšek Šalamon. Kot razlog je navedel njeno dopolnilno delo na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o noveli.[45] Ustavno sodišče je 13. aprila 2023 ugodilo predlogu in sodnico izločilo.[46]

Državni zbor in vlada sta predlagala izločitev Klemna Jakliča zaradi vloge zagovornika starega zakona, ko se je ta sprejemal.[45] Po presoji ustavnih sodnikov je bil predlog prepozen in zato zavrnjen.[46]

Po poročanju Mladine je v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija podal predlog za izločitev predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta, ker je na uradnem obisku sprejel evropsko komisarko in podpredsednico evropske komisije Vero Jourovo. Jourova je v preteklosti v izjavah podprla sprejetje novega zakona.[47] Po presoji ustavnih sodnikov je bil predlog prepozen in zato zavrnjen.[46]

Predlogi za izločitev iz odločanja o zakonu o RTV
Predlagatelj izločitve Sodnik Razlog Rezultat
Rok Čeferin Rok Čeferin Sodelovanje pisarne z RTV Izločen
Peter Gregorčič Neža Kogovšek Šalomon Delo na Mirovnem inštitutu Izločena
Državni zbor in Vlada Klemen Jaklič Zagovarjal stari zakon Lahko odloča
Uroš Urbanija* Matej Accetto Sprejetje Vere Jourove* Lahko odloča

*Po poročanju Mladine

Zadržanje delov zakona uredi

Ustavno sodišče je 20. februarja 2023 zadržalo izvajanje delov zakona, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave. Ostali členi so še vedno veljali, kar pomeni, da so v času do končne odločitve urejeni vodenje, poslovanje in nadzor RTV-ja v skladu s prehodnimi ureditvami v noveli, obenem pa so lahko tekli postopki imenovanja novih članov sveta zavoda.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da bi lahko tako v primeru zadržanja kot nezadržanja novele nastale težko popravljive škodljive posledice.

Ob tem so pojasnili tudi, da novele v celoti ni mogoče zadržati, saj bi to povzročilo, da bi bili ustavljeni vsi postopki konstituiranja novih organov RTV-ja, ustavljeni pa bi bili tudi vodenje, upravljanje in nadzor RTV-ja s prehodno ureditvijo, s čimer bi nastala protiustavna pravna praznina.

»Ugotovljeno stanje v vsakem primeru predvsem terja čim hitrejšo vsebinsko odločitev ustavnega sodišča, zato bo ustavno sodišče takoj nadaljevalo vsebinsko presojo,« so zapisali sodniki in dodali, da bodo zadevo obravnavali absolutno prednostno.

Za zadržanje je glasovalo 5 sodnikov, proti zadržanju trije. Rok Čeferin je bil izločen iz odločanja.[48]

Odprava zadržanja delov zakona uredi

Ustavno sodišče je 26. maja 2023 odpravilo začasno zadržanje delov zakona o RTV. V 13. točki sklepa piše: "Glede na razhajanja med stališči sedmih sodnic in sodnikov, ki še odločajo v zadevi, zaradi katerih nobena od obravnavanih vsebinskih odločitev ni prejela večinske podpore petih glasov, hitre vsebinske odločitve ne bo mogoče zagotoviti. Iz tega razloga in glede na to, da: 1) ne obstaja večinsko stališče, da bi bila nova ureditev kot taka protiustavna, 2) obstaja dvom v zakonitost odločanja programskega sveta in generalnega direktorja, ki izhaja iz navedenih pravnomočnih sodb višjega delovnega in socialnega sodišča, 3) ni znano, kdaj bo ustavno sodišče lahko vsebinsko odločilo o pobudi in 4) na podlagi sklepa o začasnem zadržanju generalni direktor ter direktorja radia in televizije lahko opravljajo le tekoče posle, kar ovira nemoteno delovanje RTV Slovenija, ustavno sodišče ocenjuje, da so navedeni razlogi skupaj v tolikšni meri spremenili upoštevno težo v času izdaje sklepa o začasnem zadržanju ugotovljenih škodljivih posledic, da je treba sprejeti odločitev o prenehanju veljavnosti začasnega zadržanja izpodbijanih določb."

S tem je lahko vseh 17 članov novoustanovljenega sveta RTV, ki so bili tačas že imenovani, nastopilo svoj mandat.[49][50]

Seje sveta RTV uredi

Prva seja sveta RTV je potekala 5. junija 2023. Sejo je sklical v.d. generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough, a se seje ni udeležil. Za predsednika sveta je bil izvoljen Goran Forbici (direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), v svet imenovan na predlog Varuha človekovih pravic), za namestnico pa Špela Stare (generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki jo je v svet imenoval Informacijski pooblaščenec).[51]

Druga seja je potekala 8. junija 2023. Na njej so svetniki potrdili objavo razpisov za predsednika in dva člana uprave RTV Slovenija.[52]

Imenovanje nove uprave uredi

Na seji 13. julija 2023 je svet za predsednika uprave z 16 od 17 glasov v prvem krogu imenoval Zvezdana Martića. En glas je dobil Mihael Krišelj.[53] Martić je nato predlagal še dva člana uprave izmed tistih, ki so se prijavili za razpis in izpolnjevali pogoje. To sta bila Simon Kardum in Andrej Trček, ki ju je svet potrdil z 12 glasovi za in enim vzdržanim.[54]

Nekateri svetniki so razmišljali o možnosti, da bi nova uprava lahko začela delovati še pred imenovanjem delavskega direktorja, vendar so pridobili pravno mnenje odvetniške družbe Čeferin, da morajo biti imenovani vsi člani, da lahko uprava začne delovati. Zato je svet sklenil, da se bo mandat uprave začel z izvolitvijo delavskega direktorja. [54]

Za delavskega direktorja je bil v drugem krogu volitev 16. avgusta 2023 izvoljen športni novinar Franci Pavšer. S tem je bila nova uprava konstituirana.[55]

Sklici uredi

  1. ↑ »Izidi glasovanja - Referendum ZVRTVS-1B«. dvk-rs.si. Pridobljeno 27. novembra 2022.
  2. ↑ »Trije referendumi 27. novembra, DZ tudi v drugo potrdil spremembe družinskega zakonika«. rtvslo.si. Pridobljeno 18. oktobra 2022.
  3. ↑ »Referendum o RTV Slovenija: Volivci podprli zakon, ministrica upa, da bodo spremembe vidne takoj«. rtvslo.si. Pridobljeno 28. decembra 2022.
  4. ↑ »Generalni direktor RTV Slovenija bo Andrej Grah Whatmough«. www.delo.si. Pridobljeno 8. oktobra 2022.
  5. ↑ »Razrešitev direktorice TV Slovenija je bila nezakonita«. Mladina.si. Pridobljeno 8. oktobra 2022.
  6. ↑ »Sklep o razrešitvi direktorice TV Slovenija nezakonit«. www.delo.si. Pridobljeno 8. oktobra 2022.
  7. ↑ »V nasprotju z mnenjem novinarjev za odgovorno urednico informativnega programa imenovana Rebernik«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. oktobra 2022.
  8. ↑ »Igor Pirkovič kljub nasprotovanju zaposlenih imenovan za v. d. urednika uredništva MMC-ja«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. oktobra 2022.
  9. ↑ »Stavkamo za neodvisni javni RTV-servis!«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. oktobra 2022.
  10. ↑ »Vodstvo RTV-ja skrajšalo Dnevnik in Odmeve na 5 minut, Tednika ne bo. Milinković: Ogorčeni smo«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. oktobra 2022.
  11. ↑ »Uroš Urbanija, novi direktor Televizije Slovenija: Spremembe so potrebne, a premišljeno«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. oktobra 2022.
  12. ↑ »"Opravičujemo se za amaterski Dnevnik. Takega v zgodovini še ni bilo«. N1. 26. september 2022. Pridobljeno 9. oktobra 2022.
  13. ↑ »Shod za javno RTV: "Uničevanje RTV Slovenija se mora končati"«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. oktobra 2022.
  14. ↑ »Jelinčič, Fajon, Mesec, Jasnič, Šarec, Bratušek pred koncem zapustili studio«. rtvslo.si. Pridobljeno 20. novembra 2022.
  15. ↑ »SDS prehitel koalicijo s svežnjem zakonskih predlogov. "To bo postopke upočasnilo za mesec ali dva."«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. novembra 2022.
  16. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 21. novembra 2022.
  17. ↑ »DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. novembra 2022.
  18. ↑ »Državni svet izglasoval veto na vladno novelo zakona o RTV Slovenija«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. novembra 2022.
  19. ↑ »SDS vložil podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o RTV Slovenija«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. novembra 2022.
  20. ↑ »Wayback Machine«. web.archive.org. 23. november 2022. Arhivirano iz prvotnega dne 23. novembra 2022. Pridobljeno 14. junija 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  21. ↑ »Wayback Machine«. web.archive.org. 21. november 2022. Arhivirano iz prvotnega dne 21. novembra 2022. Pridobljeno 14. junija 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  22. ↑ »Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi«. rtvslo.si. Pridobljeno 20. novembra 2022.
  23. ↑ 23,0 23,1 »Černač: Če bi vlado vodil Janša, referendumi ne bi bili potrebni; Koalicija: Ponovili bomo 24. april«. rtvslo.si. Pridobljeno 12. oktobra 2022.
  24. ↑ »Pravna mreža želi s spremembo zakona RTVS "vrniti zaposlenim in javnosti"«. N1. 3. maj 2022. Pridobljeno 21. novembra 2022.
  25. ↑ »SDS vložil podpise za tri referendume. V koaliciji menijo, da stranka ne razume izida volitev«. rtvslo.si. Pridobljeno 12. oktobra 2022.
  26. ↑ »Novica«. www.dvk-rs.si. Pridobljeno 19. novembra 2022.
  27. ↑ 27,0 27,1 »V kampanjo za tri referendume vstopilo 28 organizatorjev«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. novembra 2022.
  28. ↑ »Glavne mednarodne organizacije za svobodo medijev podprle zakon o RTV«. www.delo.si. Pridobljeno 25. novembra 2022.
  29. ↑ »Sindikat novinarjev Slovenije » "RTV je ZAkon. Ne dovolimo, da bi bil to servis političnih strank katerekoli politične opcije"«. Pridobljeno 26. novembra 2022.
  30. ↑ »Svet delavcev RTV Slovenija soglasno podpira novelo zakona o RTV Slovenija«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. novembra 2022.
  31. ↑ 31,0 31,1 »Spletni klepeti: Kakšen naj bo javni RTV?«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. novembra 2022.
  32. ↑ 32,0 32,1 »STA: Referendumi 2022: Stališča organizatorjev referendumske kampanje o noveli zakona o RTVS«. www.sta.si. Pridobljeno 22. novembra 2022.
  33. ↑ »Zadnja anketa kaže, da bodo na trojnem referendumu prevladali argumenti za«. 24ur.com. Pridobljeno 25. novembra 2022.
  34. ↑ »Zakonoma o RTV-ju in dolgotrajni oskrbi se v nedeljo obeta podpora, zakon o vladi v negotovosti«. RTVSLO.si. Pridobljeno 25. novembra 2022.
  35. ↑ »Referendumi: Neopredeljena še dobra petina vprašanih«. www.delo.si. Pridobljeno 25. novembra 2022.
  36. ↑ »Vladni zakoni imajo podporo«. Mladina.si. Pridobljeno 26. novembra 2022.
  37. ↑ »Javnomnenjska raziskava kaže, da bomo najverjetneje dobili prvo predsednico republike«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. novembra 2022.
  38. ↑ »Valicon: Na referendumih večina za sprejetje vladnih zakonov, na volitvah pa za Natašo Pirc Musar«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. novembra 2022.
  39. ↑ »Anketa Dela: Polovica naklonjena noveli zakona o RTVS«. siol.net. Pridobljeno 6. novembra 2022.
  40. ↑ 40,0 40,1 »Vložena pobuda za oceno ustavnosti zakona o RTV Slovenija. Ministrica: To je zavlačevanje«. rtvslo.si. Pridobljeno 28. decembra 2022.
  41. ↑ 41,0 41,1 »Soočenje o ustavni presoji zakona o RTV Slovenija«. N1. 28. december 2022. Pridobljeno 28. decembra 2022.
  42. ↑ Svetina, Luka (28. december 2022). »Peter Gregorčič v Vroči temi: Dosedanja praksa Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da je novi zakon o RTV neustaven«. Domovina. Pridobljeno 28. decembra 2022.
  43. ↑ »Pobuda za presojo ustavnosti novele Zakona o RTV Slovenija je zavlačevalni manever | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 28. decembra 2022.
  44. ↑ Gerjevič, Romana Biljak (19. januar 2023). »Ustavno sodišče je sodnika Čeferina izločilo iz odločanja o zakonu o RTVS«. N1. Pridobljeno 12. aprila 2023.
  45. ↑ 45,0 45,1 45,2 »Ustavno sodišče še brez odločitve o morebitni izločitvi treh sodnikov iz odločanja o zakonu o RTV-ju«. rtvslo.si. Pridobljeno 12. aprila 2023.
  46. ↑ 46,0 46,1 46,2 »Ustavno sodišče iz odločanja v zadevi RTV izločilo le sodnico Nežo Kogovšek Šalamon«. rtvslo.si. Pridobljeno 13. aprila 2023.
  47. ↑ »Kateri ustavni sodniki bodo izločeni od odločanja o usodi RTV Slovenija?«. Mladina.si. Pridobljeno 12. aprila 2023.
  48. ↑ »Ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje dela zakona o RTV Slovenija«. rtvslo.si. Pridobljeno 10. marca 2023.
  49. ↑ Da, La. »Ustavno sodišče odpravilo začasno zadržanje vladnega zakona o RTV Slovenija«. rtvslo.si. Pridobljeno 26. maja 2023.
  50. ↑ »Sklep o prenehanju veljavnosti Sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-479/22 z dne 16. 2. 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije«. www.us-rs.si. Pridobljeno 26. maja 2023.
  51. ↑ Da, La. »Delovati začel novi Svet RTV Slovenija, predseduje mu Goran Forbici«. rtvslo.si. Pridobljeno 14. junija 2023.
  52. ↑ »Svet RTV Slovenija potrdil razpis za predsednika in dva člana uprave RTV Slovenija«. rtvslo.si. Pridobljeno 14. junija 2023.
  53. ↑ Ma, Al. »Zvezdan Martić imenovan za predsednika uprave RTV Slovenija«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. julija 2023.
  54. ↑ 54,0 54,1 Ma, Al. »Simon Kardum in Andrej Trček imenovana za člana uprave RTV Slovenija«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. julija 2023.
  55. ↑ C, G. »Za delavskega direktorja na RTV Slovenija izvoljen Franci Pavšer«. rtvslo.si. Pridobljeno 16. avgusta 2023.

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Referendum_o_zakonu_o_RTV_Slovenija_(2022)&oldid=6184828«