Rajko Gregorc

slovenski alpinist

Rajko Gregorc, slovenski planinec, * 22. september 1910, Trst, † 7. december 1992, Ljubljana.

Rajko Gregorc
Rojstvo22. september 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Smrt7. december 1992({{padleft:1992|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (82 let)
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicalpinist
Pastirske koče "Bajte" na Veliki planini

Rajko Gregorc je bil prvi najemnik pastirske koče »za čez zimo« na Veliki planini. Novembra 1930 sta Rajko in njegov brat Slavko najela Hauteževo pastirsko kočo. V zimi 1930-1931 sta večkrat prespala v najeti koči. S tem se je na Veliki planini začelo »bajtarstvo« - najemanje pastirskih koč za čez zimo. V nekaj naslednjih letih so bile skoraj vse pastirske koče oddane smučarjem v zimski najem. Ob sončnih nedeljah se je po Planini smučalo do 200 smučarjev, ki so prihajali peš s kamniškega kolodvora skozi Stahovico mimo sv. Primoža ali pa iz doline Črne mimo Jurčka na velikoplaninski sneg. »Zimski turisti« kot so jim pravili kmetje-pastirji, so pastirske koče vzdrževali, jih izboljševali in opremljali, kar je bilo lastnikom koč v veliko korist.

Pregled nekaterih koč, ki so bile dane v najem:

  • Hauteževa koča - Rajko Gregorc (1930)
  • Dobovšekova koča - arhitekt Vlasto Kopač (1934)
  • Jeraščekova koča - Stane Bertoncelj (1935)
  • Nukova koča - Boris Režek (1936)

Letnice v oklepajih so podatek, kdaj je kdo kočo najel, podatka, kdaj je prenehal z najemom, pa ni. S tem dogodkom, ko je g. Gregorc najel kočo, se je v 30. letih prejšnjega stoletja pričelo bajtarstvo, ki se je ohranilo do danes. Sedaj so bajtarji organizirani v Planinskem društvu " Bajtar ", ki skrbi in ohranja razne prireditve iz pastirskega življenja na planini.

Naša največja planina je po zaslugi bajtarstva in g. Vlasta Kopača ohranila planšarsko krajinsko arhitekturo, v današnje dni. Velikoplaninsko bajtarstvo pa je danes svojska oblika turizma.