Vlasto Kopač

slovenski alpinist

Vlasto Kopač, slovenski arhitekt, grafični oblikovalec, ilustrator in planinec, * 3. junij 1913, Žiri, † 27. april 2006, Ljubljana.

Vlasto Kopač
Portret
Rojstvo3. junij 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})
Žiri
Smrt27. april 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (92 let)
Ljubljana[1]
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of the Habsburg Monarchy.svg Avstro-Ogrska
Poklicarhitekt, grafični oblikovalec, ilustrator, gornik, slikar, umetnik

Arhitekt Vlasto Kopač se je rodil v družini slovenskega akademskega slikarja. Po očetu je podedoval dar risanja in oblikovanja. Leta 1934 se je vpisal na arhitekturo Ljubljanske univerze in bil v letih 1937 do 1940 pri Jožetu Plečniku zaposlen kot risar. Zaradi komunistične propagande je bil leta 1936 obsojen na 4 mesece zapora. Od leta 1938 je bil član KPS. Oktobra 1943 ga je aretirala domobranska politična policija in od januarja 1944 je bil taboriščnik v Dachau. Po končani vojni se je junija 1945 iz taborišča vrnil v Slovenijo. Postal je prvi predsednik Planinske zveze Slovenije. Kot alpinist je bil aktiven že pred letom 1941. Zaslužen je za pripravo in izdajo prvih dveh povojnih planinskih zemljevidov. Novi oblastniki so ga jeseni 1947 zaprli. Avgusta 1948 je bil na t. i. dachauskih procesih obsojen na smrt, nato pomiloščen na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom.

Aprila 1952 je bil pogojno izpuščen, nato pa šele leta 1971 rehabilitiran. Po nekaj letih je dobil zaposlitev pri spomeniški službi. Od 1963 do 1969 je bil ravnatelj medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani. Zavod je tedaj segal od Bele krajine do robov Gorenjske. Sodeloval je pri prenovah številnih gradov. Načrtoval je tudi bele spominske prizme Poti ob žici. S spomeniško službo je sodeloval celo po upokojitvi. Svetoval je pri prenovi Plečnikovih Žal in Tržnic. Kot Plečnikov asistent je risal načrte za ti dve arhitekturni umetnini.

Kopač, velik ljubitelj planin, predvsem Velike planine, je že leta 1934 postal med prvimi najemnik pastirske koče na Veliki planini. Po vojni se je zavzemal za strokovno urejanje Velike planine, da bi le ta tako ohranila svojo prvotno podobo in je načrtoval obliko značilnih stanov, ki so še danes znamenitost Velike in Male planine. Ob urejenem stanu so mu posvetili manjšo spominsko ploščo.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi


  1. Catalog of the German National Library