Prva ženska sklanjatev
| 1. ženska sklanjatev | |||
| Sklon\Število | Ednina | Dvojina | Množina |
| Imenovalnik | lipa | lipi | lipe |
| Rodilnik | lipe | lip | lip |
| Dajalnik | lipi | lipama | lipam |
| Tožilnik | lipo | lipi | lipe |
| Mestnik | o lipi | o lipah | o lipah |
| Orodnik | z lipo | z lipama | z lipami |
V prvo žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico –e (npr. lip-a/lip-e). Tako se sklanja večina samostalnikov, nekaj pa je izjem.
Posebnosti prve ženske sklanjatve
urediPosebnosti v končnici
uredi| 1. ženska sklanjatev – hči | |||
| Sklon\število | Ednina | Dvojina | Množina |
|---|---|---|---|
| Imenovalnik (kdo, kaj) | hči | hčeri | hčere |
| Rodilnik (koga, česa) | hčere | hčer, hčera | hčer, hčera |
| Dajalnik (komu, čemu) | hčeri | hčerama | hčeram |
| Tožilnik (koga, kaj) | hčer | hčeri | hčere |
| Mestnik (o kom, o čem) | o hčeri | o hčerah | o hčerah |
| Orodnik (s kom, s čim) | s hčerjo | s hčerama | s hčerami |
- gospa (končnica se spreminja v večini sklonov),
- samostalniki ženskega spola s končnico –ev (sklanjanje po vzorcu: bukev bukve bukvi bukev o bukvi z bukvijo),
- mati, hči – od rodilnika dalje podaljšujeta osnovo z -er- (mat-er-e, hč-er-e),
- namesto končnice -a so možne tudi druge glasovne končnice (-o ali -e: Klio, Melpomene) ali neglasovne (npr. Ruth, rod. Ruthe, daj. Ruthi; med neglasovne končnice spada tudi nemi e, npr. Marguerite, rod. Marguerite, daj. Margueriti – tovrstna osebna ženska imena se lahko sklanjajo sicer po 3. ženski sklanjatvi).
Posebnosti v osnovi
uredi- vrivanje polglasnika v osnovo v rodilniku dvojine in množine oziroma -i- pred -j (vožnja/voženj, ladja/ladij),
- izpad polglasnika samostalnikov s končnico -ev (bukev/bukve).
Zunanje povezave
uredi