Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število. V slovenščini imamo tri števila:

V slovenščini se (slovnično) število zaznamuje s končnico in sicer pri samostalnikih, pridevnikih ter osebnih glagolskih oblikah.

Primeri:

  • breza, brezi, breze
  • lepa, lepi, lepe
  • raste, rasteta, rastejo

Namesto dvojine se uporabi množina, kadar gre za značilne dvojice: novi čevlji - čeprav sta dva nova čevlja, dolge roke, modre oči, široki rokavi. Slovenščina je sicer eden zelo redkih jezikov, ki je ohranila dvojino in jo v polni meri skoraj neokrnjeno uporablja.

Slovenična števila podrobno uredi

Večina jezikov širom sveta, ki pozna slovnična števila, uporablja ednino in množino, pri čemer se ednina nanaša na en predmet, množina pa na vse kar je več od 1.

Ednina uredi

Primer: Ena črna mačka teče.

Dvojina uredi

Dvojina označuje dva predmeta, poznajo jo sanskrit, stara angleščina, stara grščina, med modernimi evropskimi jeziki pa slovenščina.

Primer : Dve črni mački tečeta.

Manjšina (Paucal) uredi

To slovnično število se navezuje na "nekaj". Izraža manjše ali nedoločeno število. Pri večini svetovnih jezikov (srbščina, hrvaščina, poljščina, arabščina) označuje število, ki je večje od 1 in manjše od mnogo, pri slovenskem jeziku pa označuje število, ki je večje od 2 in manjše od mnogo, torej označuje števili 3 in 4. Samostalnik dobi manjšinsko končnico.

Primer : Tri črne mačke tečejo. Štiri črne mačke tečejo.

Množina uredi

Množina je vse, kar je več. Glagolska sklanjatev za število 5 in več se pri slovenščini povrne v obliko ednine, medtem ko samostalnih dobi množinsko končnico.

Primer : Pet črnih mačk teče. (v ednini : Ena mačka teče)

Supermnožina uredi

Supermnožina označuje veliko skupino. Avstralski domorodci, ki govorijo barngarla jezik, uporabljajo ednino, dvojino, množino in supermnožino. V slovenščini se supermnožina navadno označuje s končnico -evje, na primer: ladjevje, borovničevje, jagodičevje, mostovje, drevje, grmovje.

Zunanje povezave uredi