Programski jezik C sharp

C# je večparadigmski programski jezik, ki obsega močno tipizacijo ter imperativno, deklarativno, funkcijsko, generično, komponentno orientirano in objektno orientirano programiranje z zmožnostjo refleksije. Upravljanje s pomnilnikom temelji na čistilniku spomina.

C#

Paradigma	strukturirana, imperativna, objektno orientirana, na podlagi dogodkov, asinhrona, funkcijska, generična, refleksivna, sočasna
Začetna izdaja	2001
Oblikoval	Microsoft
Razvijalec	Microsoft
Stabilna izdaja	9.0
Tipizacija	statična, dinamična, močna, varna, nominativna
Večje implementacije	Visual C#, ogrodje .NET, Mono, .NET Core, UWP
Dialekti	Cω, Spec#, Polyphonic C#, Enhanced C#
Vplivi	C, C++, Delphi, Cω, Eiffel, F#, Haskell, Icon, J#, J++, Java, ML, Modula-3, Objektni Pascal, Rust, VB  *
Vplival na	Boo, Cobra, D, F#, Go, Groovy, JavaScript, Julia, Nim, Ruby, Swift
Običajna končnica datoteke	.cs in .csx
Spletna stran	csharp.net  *
C Sharp Programming na Wikibooks

C# se pri skladnji zgleduje po številnih drugih programskih jezikih, najbolj izrazito po C, C++ in javi. Jezik je bil zelo skrbno načrtovan z namenom uporabiti izkušnje pri razvoju drugih programskih jezikov, uporabiti najboljše značilnosti in popraviti nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale v razvoju teh jezikov. Pomemben primer so generični tipi, katerih specifikacija je v C# bolj dodelana kot v javi, kar omogoča bolje optimizirano strojno kodo, večjo varnost pri definiciji tipov (lažje odkrivanje nekonsistentnosti v času prevajanja) ter striktno upoštevanje kovariančnosti in kontravariančnosti.

C# je programski jezik, ki cilja na izvajalsko okolje CLI in s tem ogrodje .NET ter njegove različice kot je Mono. Zaradi tega se programi v C# izvajajo v posebnem izvajalskem okolju in se programska koda v tem jeziku šteje za upravljano kodo. Dele programov napisane v C# je zato enostavno povezovati z deli, ki so napisani v kateremkoli drugem programskem jeziku skladnem s CLI, z obstojem prenosljivih implementacij CLI (npr. Mono ali .NET Core) pa imajo programi napisani v C# tudi zelo dobro prenosljivost med različnimi platformami. Zaradi točne specifikacije programskega jezika in vmesnega jezika (Common intermediate language|CIL), se lahko program napisan v C# neposredno prevede in izvede na drugih okoljih, ne da bi bilo treba za prenosljivost program spreminjati. Zaradi omenjenih značilnosti, jasne in dodelane skladnje, velike izraznosti (možnost uporabe različnih paradigem) je C# eden najbolj priljubljenih programskih jezikov.

C# je razvilo podjetje Microsoft v okviru razvoja ogrodja .NET. Jezik sta kot mednarodni standard odobrili organizaciji Ecma (ECMA-334) in ISO (ISO/IEC 23270:2006).

Različice

različica	specifikacija			datum	.NET	Visual Studio
	ECMA	ISO/IEC	Microsoft
C# 1.0	December 2002	April 2003	Januar 2002	Januar 2002	.NET 1.0	Visual Studio .NET 2002
C# 1.2			Oktober 2003	April 2003	.NET 1.1	Visual Studio .NET 2003
C# 2.0	Junij 2006	September 2006	September 2005	November 2005	.NET 2.0	Visual Studio 2005
C# 3.0	Brez	Brez	Avgust 2007	November 2007	.NET 2.0 (Razen LINQ/Query Extensions) .NET 3.0 (Razen LINQ/Query Extensions) .NET 3.5	Visual Studio 2008 Visual Studio 2010
C# 4.0	Brez	Brez	April 2010	April 2010	.NET 4	Visual Studio 2010
C# 5.0	V teku	Brez	Junij 2013	Avgust 2012	.NET 4.5	Visual Studio 2012 Visual Studio 2013
C# 6.0	Brez	Brez	Brez	Julij 2015	.NET 4.6	Visual Studio 2015

Značilnosti

Generični tipi

Generični tipi so bili uvedeni v različici 2.0. Generični tipi uporabljajo tipske parametre, ki omogočajo načrtovanje razredov in metod, ki ne specifirajo natančno vseh uporabljenih tipov na ravni definicije, ampak se to zgodi šele pri instanciaciji razreda oziroma klicu metode.

Zgled:

// Deklaracija generičnega razreda - seznama elementov določenega tipa;
// Tip elementov v tem trenutku ni znan, razred se lahko pozneje uporabi 
// kot seznam elementov kateregakoli tipa. N nivoju generične definicije
// se na tip elementov sklicujemo s tipskim parametrom T:
public class GenericList<T>
{
    void Add(T input) { /* ... */ }
}

class TestGenericList
{
    private class ExampleClass { }
    static void Main()
    {
        // Deklaracija (in definicija) seznama celih števil tipa int:
        GenericList<int> list1 = new GenericList<int>();

        // Deklaracija seznama nizov:
        GenericList<string> list2 = new GenericList<string>();

        // Deklaracija seznama elementov tipa ExampleClass:
        GenericList<ExampleClass> list3 = new GenericList<ExampleClass>();
    }
}

Zgledi

Spodaj je program, ki na konzolo izpiše sporočilo »Pozdravljen, svet!«:

using System;

class Program
{
    static void Main()
    {
        Console.WriteLine("Pozdravljen, svet!");
    }
}

Naslednji program isto sporočilo izpiše v novem oknu:

using System.Windows.Forms;

class Program
{
    static void Main()
    {
        MessageBox.Show("Pozdravljen, svet!");
    }
}

Glej tudi

Ogrodje .NET primerjava programskih jezikov programski jezik C C++ programski jezik java Integrirana razvojna okolja Eclipse z vtičnikom Emonic Microsoft Visual Studio [1] Microsoft Visual Studio Express (brezplačna različica Visual Studia) MonoDevelop [2] Morfik [3] SharpDevelop [4] je prosto odprtokodno orodje napisano v C#. Source Insight [5] Turbo C Sharp [6] Zeus (IDE) [7]

Viri

• Lokar, Matija; Uranič, Srečo (2009). "Programiranje 1" (PDF). Univerza v Ljubljani. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2016-04-29. Pridobljeno dne 2016-04-29.
• O'Reilly, Tim (2006-08-02). "Programming Language Trends" (angleščina). O'Reilly Radar. Pridobljeno dne 2013-06-14.
• Rasheed, Faraz (2006–12). "C# School" (angleščina). Programmerís Heaven. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-04-30. Pridobljeno dne 2016-04-30.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
• Uranič, Srečo (2015-06-05). "C# .NET" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2015-06-05. Pridobljeno dne 2015-06-05.