Pristanek na Luni

prihod vesoljskega plovila na površje Lune

Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune, Zemljinega edinega naravnega satelita. Kot Zemlji najbližje in najbolj dostopno nebesno telo solidne velikosti je bila Luna logičen cilj vesoljskih programov vse od začetka dobe raziskovanja Vesolja. Večina dozdajšnjih odprav se je končala z bolj ali manj kontroliranim padcem robotske sonde na Lunino površje, ob čemer se je sonda raztreščila, 26 odprav pa je uspešno izvedlo mehak pristanek. Nekaj od njih je naknadno izvedlo še izstrelitev pristajalnega modula z Luninega površja in njegovo vrnitev na Zemljo, od tega vseh šest s človeško posadko.

Zemljevid mehkih pristankov na LuniLuna 9Luna 13Luna 16Luna 17Luna 20Luna 21Luna 23Luna 24Surveyor 1Surveyor 3Surveyor 5Surveyor 6Surveyor 7Apollo 11Apollo 12Apollo 14Apollo 15Apollo 16Apollo 17Chang'e 3Chang'e 4Chang'e 5Chang'e 6Chandrayaan 3Smart Lander for Investigating MoonIM-1
Luna 9, prvi predmet človeške izdelave, ki je mehko pristal na Luninem površju (replika)Neil Armstrong je postal prvi človek, ki je stopil na Lunino površje
  • Interaktivni zemljevid krajev vseh mehkih pristankov na Luni do leta 2024 (zgoraj)

      program Luna (ZSSR)
      program Apollo (ZDA)
      program Čandrajan (IND)
      IM-1 (ZDA)

      program Surveyor (ZDA)
      program Čang'e (LRK)
      SLIM (JAP)

Datumi pristankov so v UTC; z izjemo programa Apollo so bili vsi robotski.
  • Luna 9, prvi predmet človeške izdelave, ki je mehko pristal na Luninem površju (spodaj levo).
  • sličica posnetka nekaj trenutkov preden je Neil Armstrong postal prvi človek, ki je stopil na površje drugega nebesnega telesa, 21. julija 1969 ob 02:56 UTC.[1]

Prvi objekti človeške izdelave so dosegli Luno v času hladne vojne sredi 20. stoletja, ko je potekala zagrizena vesoljska tekma med takratnima velesilama Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. Sovjetska sonda Luna 2 je 13. septembra 1959 postala prvi objekt, ki je treščil na Luno, nekaj let kasneje pa sta velesili v razmaku nekaj mesecev izvedli prva mehka pristanka robotskih plovil (sovjetska Luna 9 31. januarja 1966 in ameriški Surveyor 1 30. maja 1966). Vrhunec je dosegel ameriški program Apollo s prvim človeškim pristankom na Luni, kar je uspelo odpravi Apollo 11 20. julija 1969. Združene države Amerike so do leta 1972 izvedle še pet človeških in več robotskih odprav na Luno, nato pa je vesoljska tekma zamrla in z njo tudi tovrstne zapletene, drage in tvegane odprave. Zadnji človek je zapustil Lunino površje 14. decembra 1972.

Prvi mehak pristanek na Luni po pristanku sovjetske sonde Luna 24 19. avgusta 1976 je izvedla šele kitajska sonda Čang'e 3 14. decembra 2013. V vmesnem času so poleg ameriških v Luno kontrolirano treščile še sonde Japonske (Hiten 1993 in SELENE 2009), Evropske (SMART-1, 2006), Indijske (Čandrajan 1, 2008) in Kitajske vesoljske agencije (Čang'e 1, 2009). Indija je nato 23. avgusta 2023 s sondo Čandrajan 3 postala četrta država, ki je izvedla mehak pristanek, Japonska pa 22. januarja 2024 peta, s sondo SLIM.[2]

22. februarja 2024 je pristajalni modul Odysseus v sklopu ameriške robotske odprave IM-1 mehko pristal na Luni kot prvi tak podvig zasebnega podjetja (Intuitive Machines; sicer v sklopu Nasinega programa Commercial Lunar Payload Services).[3] Trenutno je v različnih fazah načrtovanja še nekaj pristankov, vključno z nadaljnjimi komercialnimi, naslednjega koraka raziskovanja Lune – človeškega pristanka z vzpostavitivjo stalnejše naselbine – pa zaenkrat ni na vidiku.

Seznam mehkih pristankov na Luni

uredi
Št. Ime odprave Raketa nosilka Datum izstrelitve Datum pristanka Vesoljski program Opombe
01 Luna 9 R-7 Semjorka 31. januar 1966 3. februar 1966   Luna prvi uspešen mehak pristanek
02 Surveyor 1 AtlasCentaur 30. maj 1966 2. junij 1966   Surveyor
03 Luna 13 R-7 Semjorka 21. december 1966 24. december 1966   Luna prva sonda z merilnimi instrumenti poleg TV-kamer
04 Surveyor 3 AtlasCentaur 17. april 1967 20. april 1967   Surveyor
05 Surveyor 5 AtlasCentaur 8. september 1967 11. september 1967   Surveyor
06 Surveyor 6 AtlasCentaur 7. november 1967 10. november 1967   Surveyor
07 Surveyor 7 AtlasCentaur 7. januar 1968 10. januar 1968   Surveyor
08 Apollo 11 Saturn V 16. julij 1969 20. julij 1969   Apollo prvi pristanek s človeško posadko
09 Apollo 12 Saturn V 14. november 1969 19. november 1969   Apollo drugi pristanek s človeško posadko; vrnili kose sonde Surveyor 3 na Zemljo
10 Luna 16 Proton-K 12. september 1970 20. september 1970   Luna
11 Luna 17 Proton-K 10. november 1970 17. november 1970   Luna prva uporaba lunarnega vozila (roverja Lunohod 1)
12 Apollo 14 Saturn V 31. januar 1971 5. februar 1971   Apollo tretji pristanek s človeško posadko
13 Apollo 15 Saturn V 26. julij 1971 30. julij 1971   Apollo četrti pristanek s človeško posadko
14 Luna 20 Proton-K/D 14. februar 1972 21. februar 1972   Luna
15 Apollo 16 Saturn V 16. april 1972 21. april 1972   Apollo peti pristanek s človeško posadko
16 Apollo 17 Saturn V 7. december 1972 11. december 1972   Apollo šesti in do zdaj zadnji pristanek s človeško posadko
17 Luna 21 Proton-K/D 8. januar 1973 15. januar 1973   Luna
18 Luna 23 Proton-K/D 28. oktober 1974 6. november 1974   Luna
19 Luna 24 Proton-K/D-1 9. avgust 1976 18. avgust 1976   Luna
20 Čang'e 3 Dolgi pohod 3B 1. december 2013 14. december 2013   Čang'e
21 Čang'e 4 Dolgi pohod 3B 7. december 2018 3. januar 2019   Čang'e prvi pristanek na oddaljeni strani Lune
22 Čang'e 5 Dolgi pohod 5 24. november 2020 16. december 2020   Čang'e sonda vrnila vzorce s površja Lune na Zemljo dne 17. decembra 2020
23 Čandrajan 3 LVM3 M4 14. julij 2023 23. avgust 2023   Čandrajan prvi pristanek v bližini južnega pola
24 SLIM H-IIA 202 6. september 2023 29. januar 2024   SLIM
25 IM-1 Falcon 9 15. februar 2024 22. februar 2024   CLPS prvi komercialni pristanek
26 Čang'e 6 Dolgi pohod 5 3. maj 2024 1. junij 2024   Čang'e pristanek na oddaljeni strani Lune, sonda je pobrala vzorce s površja

Sklici

uredi
  1. Roach, John (16. julij 2004). »Apollo Anniversary: Moon Landing "Inspired World"«. National Geographic. Pridobljeno 14. maja 2018.
  2. Xin, Ling (22. januar 2024). »Japan's successful Moon landing was the most precise ever«. Nature. doi:10.1038/d41586-024-00151-3. ISSN 0028-0836.
  3. Chang, Kenneth (22. februar 2024). »A U.S.-Built Spacecraft Lands on the Moon for the First Time Since 1972«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 22. februarja 2024. Pridobljeno 24. februarja 2024.