Odpre glavni meni
Proton K
Proton M

Proton (rusko Прото́н) (uradna oznaka: UR-500) je težka ruska raketa nosilka (RN) za enkratno uporabo, ki se uporablja za komercialne in vladne izstrelitve. Prvič je poletela leta 1965 in je še vedno v uporabi. Je ena izmed najuspešnejših raket s skoraj 400 izstrelitvami. Rakete izdeluje ustanova Hruničev v Moskvi. Nato se jih transportira do kozmodroma Bajkonur. Na istrelitveno ploščad se jih prevaža v vodoravni legi in se jih potem dvigne v navpično lego.[1][2].

Raketa naj bi bila v uporabi do leta 2030,[3] Angara, ki je trenutno v razvoju naj bi jo nadomestila, mogoče že prej. Proton uporablja toksična hipergolična goriva didušikov tetroksid in hidrazin, podobno kot Ariane 4, Dolgi pohod 2 in 4 ter Titan II III in IV. Je pa prednost teh goriv, da lahko raketa čaka na iztrelišču več dni v pripravljenosti. Kriogenična goriva sicer potrebujeo dotankanje če so več časa na ploščadi, ker se del goriva upari. Večina ameriških raket, Angara in Sojuz uporabljajo kerozin in tekoči kisik, Delta 4 Heavy pa namesto kerozina vodik. Je pa v Ameriki tudi razširjena uporaba "boosterjev" s trdim gorivom.

Ime Proton je dobila po satelitih Proton, ki so bili njeni prvi tovori. Na zahodu je med Hladno vojno imela oznako D-1 ali SL-12/SL-13. Proton je sicer bil razvit kot super balistična raketa (ICBM) z 100 Megatonsko jedrsko konico. Raketa je plod dela Vladimirja Čelomeja, Sergej Koroljev je sprva raketi nasprotoval zaradi uporabe toksičnih goriv

Kapaciteta tovora v nizkozemeljsko orbito je po navadi 20,7 ton. V geostacionarno transferno orbito pa okrog 6 ton. Komercialna lete trži (ILS) - International Launch Services.

Tehnične specifikacijeUredi

  • Status: V uporabi
  • Višina: 53 m (174 ft)
  • Premer: 7,4 m (24 ft)
  • Masa: 693,81 ton (1 529 600 lb)
  • Stopnje: 3 ali 4
  • Kapaciteta: tovor v NZO: 20,7 ton (46 000 lb), tovor v GTO: 6 ton (13 000 lb)
  • Status: V uporabi
  • Izstrelišče: Bajkonur, LC-200 & LC-81
  • Izstrelitev (skupaj): 390 (345 uspehov in 45 napak)
  • Prva izstrelitev: 16. julij 1965 Proton-K: 10. marec 1967, Proton-M: 7. april 2001
  • Zadnja izstrelitev: Proton: 6. julija 1966; Proton-K: 30. marec 2012
  • Pomembne izstrelitve: Salyut 6 & Salyut 7, sestavni deli za Mir in Mednarodno vesoljsko postajo; ViaSat-1;

Prva stopnja:

  • Motorji: 6x RD-275
  • Potisk: 10,47 MN (1.9 milijona funtov)
  • Čas zgorevanja prve stopnje: 126 s
  • Gorivo: hipergolična kombinacija N2O4 in UDMH

Druga stopnja:

  • Motorji: 3 RD-0210 & 1 RD-0211
  • Potisk: 2.399 MN (539 000 lbf)
  • Čas zgorevanja druge stopnje: 208 s
  • Gorivo: hipergolična kombinacija N2O4 in UDMH

Tretja stopnja:

  • Motor: 1 RD-0212
  • Potisk: 630 kN (140 000 lbf)
  • Čas zgorevanja tretje stopnje: /
  • Gorivo: hipergolična kombinacija N2O4 in UDMH

Četrta stonpja - Blok-D/DM

  • Motor: RD-58M
  • Potisk: 83,4 kN (18 700 lbf)
  • Čas zgorevanja četrte stopnje: /
  • Gorivo: kerozin in tekoči kisik

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. "Proton Mission Planner's Guide". International Launch Services. 
  2. "Proton Verticalization, Pad 39, Baikonur". flickr. September 5, 2005. 
  3. "Russian rocket development in the 2010s". Anatoly Zak. 

Zunanje povezaveUredi