Primoži
Primoži (nemško Handlern,[2][3] kočevarsko Handlarə[4]) so naselje v občini Kočevje na Dolenjskem. Danes so del Jugovzhodne statistične regije.[5]
Primoži Handlerji (do 1953) | |
|---|---|
  Primoži Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°36′0.74″N 14°47′26.8″E / 45.6002056°N 14.790778°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Kočevje |
| Površina | |
| • Skupno | 3,71 km2 |
| Nadm. višina | 582,8 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 9 |
| • Gostota | 2,4 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1338 Kočevska Reka |
| Zemljevidi | |
Etimologija
urediNemško ime Handlern je, prav tako kot njegova slovenska nekdanja izpeljanka Handlerji, množinske oblike, ki sta bili izpeljani iz priimka.[4] Leta 1953 je bilo naselje preimenovano iz Handlerji (tudi Handlarji[6]) v Primoži v sklopu povojne komunistične kampanje za odstranjevanje nemško osnovanih toponimov.[7][8]
Zgodovina
urediHandlerji so bili vas Kočevskih Nemcev. Leta 1498 sta bili v vasi dve kmetiji ter 6 podložnih kmetij. Leta 1574 sta bili po podatkih urbarija razdeljeni,[9] v vasi pa sta živela dva kmeta zakupnika ter med 45 in 55 prebivalcev.[4] Leta 1770 je v naselju stalo 20 hiš.[4] Pred drugo svetovno vojno je bilo v vasi 31 hiš in 84 prebivalcev. Vas je živela od poljedelstva ter gozdarstva.[10] Nemško prebivalstvo so leta 1941 izselili, njihove hiše pa so pričele propadati.[9]
Pomembnejši objekti
urediV Primožih je stala kapelica, posvečena Lurdski Materi Božji ter Srcu Jezusovem.[10][11] JZ od centra naselja stoji baročno stebrišče s streho v obliki polkrožne niše.[12]
Blizu naselja stoji tudi obzidan kraški izvir z napajalnim koritom iz druge polovice 19. stoletja.[13]
Sklici
uredi- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36.
- ↑ Ferenc, Mitja. 2007. Nekdanji nemški jezikovni otok na kočevskem. Kočevje: Pokrajinski muzej, p. 4.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Petschauer, Erich. 1980. "Die Gottscheer Siedlungen – Ortsnamenverzeichnis." In Das Jahrhundertbuch der Gottscheer (pp. 181–197). Klagenfurt: Leustik.
- ↑ »Občina Kočevje«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2010. Pridobljeno 17. decembra 2022.
- ↑ Simonič, Ivan. 1935. "Kočevarji v luči krajevnih in ledinskih imen." Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 16: 61–81 and 106–123, p. 78.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Urbanc, Mimi & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
- ↑ 9,0 9,1 Savnik, Roman, ed. 1971. Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, p. 240.
- ↑ 10,0 10,1 Krajevni leksikon Dravske Banovine. 1937. Ljubljana: Zveza za tujski promet za Slovenijo, p. 216.
- ↑ Ferenc, Mitja. 2001. "Povojna usoda sakralnih objektov na nekdanjem nemškem jezikovnem območju na Kočevskem." Kronika 49: 123–140, p. 129.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 24222«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23179«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
