Pridevniška beseda je ena od besednih vrst. V spolu, sklonu in številu se ravna po samostalniku. Nekateri pridevniki so nesklonljivi in se ne pregibajo z glasovnimi končnicami, temveč ostajajo v vseh spolih, sklonih in številih enaki (npr. lila, poceni).[1][2] V stavku lahko igra vlogo prilastka (festivalsko dogajanje) ali povedkovega določila (Janez je lep).

Med pridevniške besede uvrščamo:

  • pridevnik:
    • vrstni: slovenski ...
    • svojilni: sosedov, gospejin ...
    • lastnostni (kakovostni): bel, -a, -o; vroč -a, -e; zelen, -a, -o ...
  • števnik:
    • glavni: ena, sto ...
    • vrstilni: prvi, triindvajseti ...
    • ločilni: petero/peter ...
    • nedoločni : nekaj ...
    • množilni: peteren ...
  • pridevniški zaimek (ločimo svojilni, povratno-svojilni, vprašalni, oziralni, kazalni, nedoločni in celostni pridevniški zaimek): naš, -a, -e; takšen, takšn-a, -o ...

Viri uredi

  1. Slovar slovenskega knjižnega jezika, http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=pridevni%C5%A1ki&hs=1; vpogled: 14. 11. 2010.
  2. Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 101–102.