Prespansko jezero
Prespansko jezero je tektonsko jezero na tromeji med Severno Makedonijo, Grčijo in Albanijo.
| Prespansko jezero Преспанско езеро Liqeni i Prespës Λίμνες Πρέσπες | |
|---|---|
 | |
 | |
| Lega | Balkan (Severna Makedonija, Albanija, Grčija) |
| Koordinate | 40°54′N 21°02′E / 40.900°N 21.033°E |
| Vrsta | tektonsko |
| Površina | 276 km² |
| Maks. globina | 54 m |
| Gladina (n.m.) | 853 m |
| Otoki | Golem Grad, Mal Grad |
Ob jezeru ni večjih naselij, najbližje mesto je makedonski Resen. Prepoznano je kot ramsarsko mokrišče in pomembno območje za ptice, skupaj z okolico pa je vključeno v tri narodne parke – narodni park Galičica, grški in albanski Prespanski narodni park.
Zemljepis
uredi
Prespansko jezero leži na južni strani Prespanske kotline med planinami Galičica, Suva gora (Mali i Thatë) in Baba; od Ohridskega jezera ga ločuje 10 km zračne razdalje. Peščena ožina Gladno polje[1] ga deli na Veliko in Malo Prespansko jezero.
Jezero leži na nadmorski višini 853 metrov in zavzema površino 276,2 km2, od tega 191,4 km2 v Makedoniji, 46,2 km2 v Albaniji in 37,6 km2 v Grčiji.[2] Malo Prespansko jezero leži tri metre višje od Velikega in obsega 50,7 km2. Najgloblja točka jezera leži v grškem delu jezera in doseže globino 54,2 metra;[1] največja dolžina je 28 kilometrov in največja širina 17 kilometrov.[2] Malo Prespansko jezero leži tri metre više od Velikega in obsega 50,7 km2. Pripada pretežno Grčiji, majhen del pa sega v Albanijo.
Jezero ima dva neposeljena otočka. Večji od njiju, Golem Grad ali bolj znan kot »Kačji otok«, leži v makedonskem delu jezera. Zaradi edinstvenega rastlinstva in živalstva ter zaradi zgodovinskih ostankov je proglašen za strogi naravni rezervat.[3] V albanskem delu jezera leži drugi otoček, Maligrad (makedonsko Mal Grad).
Hidrologija
urediGlavni pritok Prespanskega jezera je Stara oziroma Golema reka skupaj z množico manjših, nestalnih vodotokov. Površinskih odtokov Prespansko jezero nima, odteka pa voda skozi ponore ob obali in v uvalah na dnu jezera. Ta voda se steka skozi porozen masiv Galičice v Ohridsko kotlino, kjer privre na površino v obliki številnih kraških izvirov pri samostanu svetega Nauma, Studenčištu in drugod ob Ohridskem jezeru.[1]
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 Enciklopedija Jugoslavije. Zv. 6. Maklj-Put. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod. 1965. str. 606–607. COBISS 23145473.
- ↑ 2,0 2,1 Jonovski, Kiril (2002). Преспа - историска енигма. Skopje. str. 14.
- ↑ »Чудесниот остров Голем Град во Преспанското Езеро«. Географски портал. 30. november 2023. Pridobljeno 17. septembra 2024.