Predloga:Izbrano/40. teden 2020

Trojezični klinopisni napis Kserksa I. v trdnjavi Van

Klinopis je eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga razvili Sumerci v staroveški Mezopotamiji. Prepoznaven je po klinasto oblikovanih potezah v znakih, vtisnjenih s trikotno prirezanim trsom ali pisalom v mehko glinasto tablico.

Nastal je v poznem 4. tisočletju pr. n. št. za zapis izoliranega sumerskega jezika. Začel se je kot sistem piktogramov, poenostavljenih sličic, prevzetih iz starejšega sistema simbolov, ki so se uporabljali za računanje. V 3. tisočletju pr. n. št. se je slikovni zapis poenostavil, postal bolj abstrakten in razvil manjše znake (hetitski klinopis). Sistem je postal kombinacija zapisa glasov, zlogov in soglasniške abecede.

Izvirno sumersko pisavo so kasneje prilagodili za pisanje semitske akadščine ter eblaitskih in amoritskih jezikov, elamščine, hatščine, huritščine in urartščine, pa tudi indoevropskih jezikov, kot sta bila hetitščina in luvijščina. Klinopis je dal navdih za kasnejšo semitsko ugaritsko abecedo in staroperzijski klinopis. Klinopis je v novoasirskem obdobju (911–612 pr. n. št.) postopoma nadomestila feničanska abeceda in je v 2. stoletju n. št. popolnoma izginil. Njegovi zadnji sledovi so bili odkriti v Asiriji in Babiloniji. Vsebina zapisov je bila popolna neznanka, dokler ga niso v 19. stoletju začeli razvozlavati. Preberite več ...