Odpre glavni meni

Luvijščina je izumrl anatolski jezik. Deli se na klinopisno luvijščino in hieroglifno luvijščino. K njej napotujejo tudi asirski teksti. Ohranjeni so luvijski napisi iz okoli 1600 pr. n. št. Iz nje naj bi izhajali nekateri kasnejši anatolski jeziki (likijski in milijski).

Luvijščina
luwili
Hieroglyph Luwian BOS.jpg
Luvijski hieroglif
Materni jezikHetitski imperij, Arzawa, neo-hetitska kraljestva
PodročjeAnatolija, severna Sirija
Izumrlokoli 600 pr. n. št.
indoevropski
Jezikovne kode
ISO 639-3Oba:
xlu – klinopisna luvijščina
hlu – hieroglifna luvijščina
Seznam Linguist
xlu klinopisna luvijščina
 hlu hieroglifna luvijščina
Glottologluvi1235[1]
{{{mapalt}}}
Govorna področja luvijščine (po Melchert 2003)
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

SkliciUredi

  1. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Luvian". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 

ViriUredi

  • Melchert, H. Craig (ed). The Luwians. Boston: Brill Academic Publishers, 2003. ISBN 90-04-13009-8.