Uttu
Uttu, hči Enkija in Ninkure, je bila boginja tkanja v sumerski mitologiji. Predstavljali so jo kot pajka, ki spleta mrežo življenja.[1]
| Uttu | |
|---|---|
boginja tkanja | |
 Uttu so predstavljali kot pajka, ki tke mrežo življenja | |
| Osebne informacije | |
| Starši | Enki in Ninkura |
Klinopisni znak, ki se je uporabljal za pisanje njenega imena, se je uporabljal tudi za pisanje besede "pajek",[1] kar kaže, da so si boginjo morda predstavljali kot pajka, ki tke mrežo.[1] Boginja se pojavlja predvsem v mitu Enki in Ninsikila, v katerem se upira spolnemu nadlegovanju svojega očeta Enkija tako, da se zaprede v svojo mrežo. Enki jo poskuša z darili svežih pridelkov in obljubami, da se bo poročil z njo, pregovoriti, da ga spusti v svojo mrežo. Enki jo nato opije s pivom in posili. Uttu reši Enkijeva žena Ninhursaga, ki iz nje odstrani Enkijevo seme in ga poseje v zemljo. Iz njega skali osem novih rastlin, ki jih Enki kasneje poje.
Mitologija uredi
Enki in Ninsikila uredi
V nipurski različici mita Enki in Ninsikila je Uttu hčerka Enkija in Ninkure.[2] V drugi različici mita je Ninkura mati Nin-Imme,[2] ki ima z očetom Enkijem hčerko Uttu.[2] Uttu odraste v "postavno in lepo" žensko.[2] Enkijeva žena Ninhursaga jo opozori, da jo bo Enki skušal zapeljati, kot je to storil z vsemi drugimi hčerami. Uttu se zaprede v svojo mrežo, ko Enki uspe priti vanjo pa ga prisili, da obljubi, da se bo pred odnosom poročil z njo.[2] Za poročno darilo od Enkija zahteva sadje in zelenjavo.[2] Enki najde vrtnarja, ki v zameno za sadje in zelenjavo od Enkija zahteva, da mora njegove namakalne jarke napolniti z vodo.[2] Ko jih Enki napolni, mu vrtnar mu da zahtevane pridelke.[2]
Enkijevo darilo Uttu z veseljem sprejme v svojo mrežo.[2] Enki nato Uttu opije s pivom in jo posili. Na njeno vpitje pride Ninhursaga, odstrani Enkijevo seme iz njenega telesa in ga poseje v zemljo.[2] Iz njega sklije osem novih neznanih rastlin.[2] Ko jih Enki zagleda, je nejevoljen, ker jih ne prepozna. Ko tja pride Isimud, Enkijev sukkal (osebni spremljevalec), rastline poimenuje in jih da Enkiju jesti. Pripoved se konča z izjavo, da je "Enki določil naravo trav" in jim dal "vedeti v njihovih srcih".[2]
Rodoslovje sumerskih bogov uredi
| An | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ninhursaga | Enki sin Nammu | Ningikuga hčerka Nammu | Nisaba hčerka Uraš | Haja | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ninsar | Ninlil | Enlil | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ninkura | Ningal morda hčerka Enlila | Nanna | Nergal morda sin Enkija | Ninurta morda sin Ninhursage | Nintinuga hčerka Uraš | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Uttu | Inana morda tudi hčerka Enkija, Enlila ali Anuja | Dumuzi morda sin Enkija | Utu | Ereškigal poročena z Nergalom | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Meškiagašer | Lugalbanda | Ninsun | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Enmerkar | Gilgameš | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ur-Nungal | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sklici uredi
Vira uredi
- Black, Jeremy; Green, Anthony (1992), Gods, Demons and Symbols of Ancient Mesopotamia: An Illustrated Dictionary, London, England: The British Museum Press, ISBN 0-7141-1705-6
- Jacobsen, Thorkild (1987), The Harps that Once--: Sumerian Poetry in Translation, New Haven, Connecticut: Yale University Press, ISBN 0-300-07278-3