Dumuzi,[a] kasneje znan kot Tammuz,[b] je bil mezopotamski bog, povezan s pastirji in prvi mož boginje Inane, kasneje znane kot Ištar.

Dumuzi
Bog pastirjev in plodnosti
Sumerska upodobitev poroke Inane in Dumuzija
Prebivališčenebesa (pol leta), Kur (druga polovica leta)
Osebne informacije
StaršiSirtur in neznan oče
SorojenciGeštinana (sestra)
Amašilama (ne vedno, v nekaterih besedilih pa sestra)
PartnerInana (kasneje znana kot Ištar)
Ustrezniki
Grški ustreznikAdonis
Vzhodnosemitski ustreznikTamuz
Vevantinski ustreznikTamuz/Adonis

V sumerski mitologiji je bila Dumuzijeva sestra Geštinana boginja poljedelstva, plodnosti in razlaganja sanj. Na seznamu sumerskih kraljev je omenjen kot predpotopni kralj Bad-tibire in zgodnji kralj Uruka. V sumerski pesnitvi Inana ima raje kmeta Dumuzi tekmuje s kmetom Enkimdujem za Inanino roko in poroko. V pesnitvi Inanin spust v podzemni svet Dumuzi ne objokuje Inanine smrti, zato Inana po svoji vrnitvi dovoli demonom gallujem, da ga potegnejo v podzemni svet kot njeno zamenjavo. Inana kasneje obžaluje svojo odločitev in odloči, da bo Dumuzid pol leta preživel v podzemnem svetu, drugo polovico pa z njo. V času, ko bo z njo, ga bo v podzemnem svetu nadomeščala sestra Geštinana, kar je imelo za posledico menjavanje letnih časov.

V Epu o Gilgamešu je na Tablici VI Tammuz omenjen kot eden od Ištarinih bivših ljubimcev, ki se je pretvoril v ptiča allaluja z zlomljenim krilom. Dumuzi je bil povezan s plodnostjo in vegetacijo, vroča in suha poletja v Mezopotamiji pa naj bi bila posledica Dumuzijeve polletne smrti. Poletni meseci so nosili njegovo ime, ljudje po vsej Mezopotamiji pa so se udeleževali javnih obredov žalovanja za njim. V poznem 20. stoletju so teologi na splošno menili, da so kralji med sumerskim festivalom Akitu svojo legitimnost lahko vzpostavili tako, da so prevzeli vlogo Dumuzija in vstopili v obredne spolne odnose z vrhovno Inanino svečenico kot del obreda svete poroke. To mnenje zdaj zaradi napačne razlage sumerskih knjižnih besedil na splošno ne velja več. Kult Dumuzija se je kasneje razširil v Levant in Grčijo, kjer je dobil zahodnosemitsko ime Adonis.

Kult Ištar in Tammuza se je ohranil do 11. stoletja n. št., v nekatrih delih Mezopotamije celo do 18. stoletja. Tammuz je omenjen v Knjigi preroka Ezekiela in drugih odlomkih hebrejske Biblije. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju so teologi v Tammuzu na splošno videli prapodobo umirajočega in vstajajočega boga. Odkritje celotnega sumerskega besedila pesnitve Inanin spust v podzemni svet je takšno videnje ovrglo, ker se pripoved ne konča z Dumuzijevim vstajenjem, ampak z njegovo smrtjo. Dumuzijevo rešitev iz podzemnega sveta in njegovo vrnitev v nebesa, so kasneje odkrili v besedilu Dumuzijeva vrnitev, prevedenem leta 1963. Teologi so prapodobo umirajočega in vstajajočega boga kljub temu večinoma zavrgli.

Rodoslovje sumerskih bogov

uredi
An
NinhursagaEnki
sin Nammu
Ningikuga
hčerka Nammu
Nisaba
hčerka Uraš
Haja
NinsarNinlilEnlil
NinkuraNingal
morda hčerka Enlila
NannaNergal
morda sin Enkija
Ninurta
morda sin Ninhursage
Nintinuga
hčerka Uraš
UttuInana
morda tudi hčerka Enkija, Enlila ali Anuja
Dumuzi
morda sin Enkija
UtuEreškigal
poročena z Nergalom
MeškiagašerLugalbandaNinsun
EnmerkarGilgameš
Ur-Nungal


Opombe

uredi
  1. klinopisno 𒌉𒍣𒉺𒇻, sumersko Dumuzid sipad,[1] iz sumerske besede, ki pomeni "verni sin".[2]
  2. asirsko ܬܡܘܙ, hebrejsko תַּמּוּז Tammuz, tibersko hebrejsko Tammûz, arabsko تمّوز Tammūz, akadsko Dūzu

Sklici

uredi
  1. »The Electronic Text Corpus of Sumerian Literature«. etcsl.orinst.ox.ac.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. septembra 2015. Pridobljeno 29. avgusta 2017.
  2. Mitchell 2005, str. 169.