Wikipedija

Barfoedov test

kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti monosaharidov

Barfoedov test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti monosaharidov. Metoda temelji na redukciji bakrovega (II) acetata v bakrov (I) oksid (Cu2O), ki daje opečnato rdečo oborino.[1][2][3] Z Barfoedovim reagentom reagirajo reducirajoči ogljikovi hidrati (takšni, ki so zmožni delovati kot reducenti[4] in se posledično oksidirati[5][6])[7], med katere sodijo vsi monosaharidi, pa tudi nekateri višji ogljikovi hidrati.[8] Barfoedov test je svoje ime dobil po danskem kemiku Christenu Thomsenu Barfoedu[1], ki je metodo razvil in objavil leta 1873.[9]

Pozitiven rezultat Barfoedovega testa.

Postopek uredi

Barfoedov reagent vsebuje 0,33-molarno raztopino bakrovega (II) acetata v 1-odstotni raztopini etanojske kisline (CH3COOH).[10][7][11] Bakrov (II) acetat je vir bakrovih ionov, ki zagotovijo obarvanost ob pozitivni reakciji, medtem ko je etanojska kislina ključna za zagotavljanje kislega okolja.[12][13] V izbrani vzorec je treba dodati 2 do 3 kapljice vnaprej pripravljenega Barfoedovega reagenta ter vso raztopino segrevati na vodni kopeli.[7][14] Zaradi neobstojnosti reagenta se ta običajno pripravlja po potrebi.[7][15]

Močno kislo (acidno) okolje z nizkim pH je neugodno za reakcije redukcije, zaradi česar monosaharidi kot močni reducenti reagirajo že po preteku ene do dveh minut. Pozitivno reakcijo je mogoče zaznati s pojavom rdeče oborine na spodnjem delu epruvete, na podlagi trajanja do tvorbe oborine pa je mogoče sklepati, ali so v vzorcu zgolj nereducirajoči ogljikovi hidrati (oborine ni), monosaharidi (po približno minuti se pojavi opečnato rdeča oborina) ali reducirajoči disaharidi (rdečkasta oborina se pojavi po pretečenih treh minutah, lahko tudi kasneje).[7][3] S pomočjo Barfoedovega testa je mogoče ne samo dokazovati monosaharide, ampak tudi kvalitativno razlikovati med monosaharidi in disaharidi.[16][12]

Kemizem testa uredi

Reagirajo lahko tudi disaharidi, a je tovrstna reakcija precej počasnejša in običajno traja od 7 do 8 minut (disaharidi namreč najprej hidrolitsko razpadejo na monomere – monosaharide, nakar pride do reakcije).[6][7] V reakciji se aldehidna skupina (-CHO) monosaharida, ki v običajnih razmerah tvori ciklični hemiacetal, oksidira do karboksilata. Poznanih je več snovi, ki se lahko vključijo v samo reakcijo in preprečijo zanesljivo izvajanje testa (na primer natrijev klorid).[17][6]

Spodaj je prikazana reakcija, ki se odvije pri Barfoedovemu testu. Ogljikov hidrat (z aldehidno skupino, CHO) reagira z bakrovimi ioni in vodo, nakar nastaja ogljikov hidrat (s karboksilno skupino, COOH), bakrov (I) oksid in vodikovi protoni.[18]

R-CHO + 2 Cu2+ + 2H2O → R-COOH + Cu2O + 4H+

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 C. Barfoed (1873). »Über die Nachweisung des Traubenzuckers neben Dextrin und verwandten Körpern«. Fresenius' Zeitschrift für Analytische Chemie. 12 (1): 27. doi:10.1007/BF01462957. S2CID 95749674.
  2. ↑ Biochemistry Department. »Colorimetric Identification of Unknown Sugars«. Biochemistry Laboratory 353. Smith College. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2006.
  3. ↑ 3,0 3,1 »General Biochemistry: Barfoed's test«. ecoursesonline.iasri.res.in. Pridobljeno 13. maja 2021.
  4. ↑ Pratt, Charlotte W. (2014). Essential biochemistry (Third edition izd.). Hoboken, N.J. ISBN 978-1-118-08350-5. OCLC 842322773. {{navedi knjigo}}: |edition= ima odvečno besedilo (pomoč)
  5. ↑ Quality Assurance, Teaching and Research (v angleščini). Academic Press. 1. januar 2014. ISBN 978-0-12-408081-2.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 »Carbohydrates - Barfoed's Test«. dept.harpercollege.edu. Pridobljeno 12. maja 2021.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 »Barfoed's Test- Definition, Principle, Procedure, Result, Uses«. Microbe Notes (v ameriški angleščini). 18. november 2020. Pridobljeno 12. maja 2021.
  8. ↑ »Reducing sugar - Definition and Examples - Biology Online Dictionary«. Biology Articles, Tutorials & Dictionary Online (v ameriški angleščini). 24. december 2020. Pridobljeno 12. maja 2021.
  9. ↑ Barfoed, C. (1. december 1873). »Ueber die Nachweisung des Traubenzuckers neben Dextrin und verwandten Körpern«. Zeitschrift für analytische Chemie (v nemščini). Zv. 12, št. 1. str. 27–32. doi:10.1007/BF01462957. ISSN 1618-2650.
  10. ↑ »Barfoed Reagent Safety Data Sheet« (PDF). Broward Central Science. Carolina Biological Supply Company. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. februarja 2020. Pridobljeno 10. septembra 2020.
  11. ↑ »Barfoed's test«. Oxford Reference (v angleščini). doi:10.1093/oi/authority.20110803095447243. Pridobljeno 12. maja 2021.
  12. ↑ 12,0 12,1 weldon (6. junij 2020). »Barfoed's Test: Objective, Principle, Reagents, Procedure & Result Interpretation«. CHEMPINSTA (v ameriški angleščini). Pridobljeno 13. maja 2021.
  13. ↑ »Barfoed's test for mono and disaccharides«. Medical Study Zone (v ameriški angleščini). 8. januar 2020. Pridobljeno 13. maja 2021.
  14. ↑ »Qualitative Analysis of Carbohydrates (Theory) : Biochemistry Virtual Lab I : Biotechnology and Biomedical Engineering : Amrita Vishwa Vidyapeetham Virtual Lab«. vlab.amrita.edu. Pridobljeno 13. maja 2021.
  15. ↑ Bowen, Graham and Williams (1957). A Students' Handbook of Organic Qualitative Analysis. University of London Press. str. 73.
  16. ↑ Karki, Gaurab (12. maj 2018). »Barfoed's Test: Objective, Principle, Reagents, Procedure and Result«. Online Biology Notes (v ameriški angleščini). Pridobljeno 12. maja 2021.
  17. ↑ William H. Welker (1915). »A Disturbing Factor in Barfoed's Test«. J. Am. Chem. Soc. 37 (9): 2227–2230. doi:10.1021/ja02174a036.
  18. ↑ »Barfoed's Test: Principle, Procedure, Reaction, and Result«. Chemistry Learner (v ameriški angleščini). 10. julij 2020. Pridobljeno 12. maja 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Barfoedov_test&oldid=6175449«