Veliki zrcalni daljnogled Foucault z Observatorija Marsellie, 1873
Veliki zrcalni daljnogled Foucault z Observatorija Marsellie, 1873
Percival Lowell opazuje Mars z Lowllovega observatorija
Percival Lowell opazuje Mars z Lowllovega observatorija
1930 mm reflektor Observatorija Haute-Provence (OHP)
1930 mm reflektor Observatorija Haute-Provence (OHP)
Kupola 1540 mm reflektorja Veliki Danec na Observatoriju La Silla
Kupola 1540 mm reflektorja Veliki Danec na Observatoriju La Silla

Astronomíja (starogrško αστρονομία: astronomía < starogrško ἄστρον: ástron + starogrško νόμος: nómos – dobesedno zakon o zvezdah) ali zvezdoslôvje je znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago zunajzemeljskih pojavov v Vesolju. Ukvarja se z razvojem, fizikalnimi in kemijskimi značilnostmi nebesnih (astronomskih) teles, tematsko pa je razdeljena na Osončje, njegove planete, spremljevalce planetov, naravne satelite, na zvezde, na galaksije (megličaste zvezdne sestave, ki vsebujejo po nekaj sto milijard zvezd). Posebno poglavje predstavlja teoretična astronomija, ki zajema povezovanje znanih dejstev o nebesnih telesih v skladno oblikovane modele in matematične enačbe. Ukvarja se tudi z modeliranjem simulacij razvoja posameznih teles, kar daje bodisi vpogled na razvoj na primer planeta Zemlje, ali prikazuje in odraža pojave, ki spremljajo razvoj zvezde. Astronomska opazovanja niso pomembna samo za astronomijo samo, ampak omogočajo pomembne podatke za preverjanje osnovnih teorij v fiziki, kot sta na primer Newtonova klasična nebesna mehanika ali Einsteinova splošna teorija relativnosti. V zadnjem času močno napredujeta smeri opazovalne astronomije – odkrivanje zunajosončnih planetov in gravitacijska astronomija (opazovanje gravitacijskega valovanja). Poleg opazovalne astronomije si teoretična astronomija prizadeva pojasniti astronomske pojave.