Pogovor:Človeška ribica

Veliko stavkov iz članka je skopiranih iz v njem omenjene povezave [1]. Je morda avtor članka obenem tudi avtor te strani? --matijap | pogovor 13:08, 4 apr. 2005 (CEST)

Proteus anguinus anguinus!

Ta članek dejansko opisuje nominalno podvrsto človeške ribice Proteus anguinus anguinus. V Sloveniji živi še druga podvrsta, črni močeril Proteus anguinus parkelj, ki ima svoj (sicer še neklasificiran in rahlo neurejen) članek. Glede na to, da je človeška ribica med našimi najbolj znanimi živalmi, bi se spodobilo na slovenski Vikipediji imeti dober opis. Lahko ga uredim jaz, vendar bo zaradi pomanjkanja časa trajalo, tako da če se je kdo drug pripravljen lotiti tega, naj se kar (in to sporoči tukaj ali na moji pogovorni strani). --Yerpo 09:04, 21 marec 2007 (CET) ^pogovor

Jaz bi članek črni močeril združila s tem člankom v en sam članek, saj imata toliko skupnih lastnosti, da se stvari podvajajo. V taksonomki bi navedli še obe podvrsti in v samem članku njune specifike. -- Pinky 09:20, 21 marec 2007 (CET)

Se strinjam, to sem tudi jaz pomislil. Kdo se bo potem lotil članka? Če ne bo nobenega drugega kandidata, se ga bom jaz. --Yerpo 11:13, 21 marec 2007 (CET)

Mislim Yerpo, da si pravkar postal najboljši kandidat, veselo na delo ... :) -- LP, Pinky 12:15, 21 marec 2007 (CET)

Komentarji na nov članek

(skopirano iz pogovorne strani Uporabnik:Yerpo/Peskovnik2)

Sijajne fotke, Yerpo. Bi ti dala kakšno Wiki zvezdo, pa sem dokaj nova pri administratorstvu, tako da se moram pozanimati kakšna so pravila. :)))

Spodaj v članku med zunanje povezave lahko dodaš še povezavo v zbirko:

-- LP, Pinky 11:49, 11 april 2007 (CEST)

Z nagradami, Pinky, ni problema. Za podeljevanje ne potrebuješ administratorstvo, lahko jih podeljuje katerikoli uporabnik. Enkrat sem Wailerju kot nagrado izročil pokal, ne vedoč ali smem ali ne, in me je matijap prijazno opozoril, da imam vso pravico nagrajevanja.

Kar pa zadeva fotografije članka... naj rečem le čista umetnost. --Janezdrilc 14:51, 11 april 2007 (CEST)

No, da ne bom deležen pohval ki si jih ne zaslužim... slike niso moje. Na mojo prošnjo jih je dal v prosto uporabo Arne Hodalič, fotograf in popotnik, ki se ukvarja tudi z jamarstvom in je naredil to enkratno serijo slik. Te iste so bile objavljene tudi v knjigi Proteus - Skrivnostni vladar kraškega podzemlja (navedena med viri) in še kje. lp, Yerpo 15:10, 11 april 2007 (CEST)

PS: a je smiselno dodajati povezavo v zbirko, če so vse slike iz zbirke že v članku?

Smiselno je zato, ker v zbirko dodajajo slike tudi iz drugih iw. Tako se tam lahko kasneje pojavi slika, ki je danes v članku ni. In tudi olajšano je delo nekomu, ki ima fotko in se mu ne da ukvarjati z besedili članka. -- LP, Pinky 17:53, 11 april 2007 (CEST)

Jajcerodnost

To z jajcerodnostjo me bega že od tekmovanja naprej. Bral sem, da je vse skupaj zelo odvisno od temperature okolja. Je to sedaj res ali ne. Po potrebi navedem tudi članek v katerem sem to prebral. lp, --Miha 18:20, 12 april 2007 (CEST)

Nasploh se mi zdi, da bi lahko o odkrivanju te vrste napisali poseben članek. Jernej če želiš ti lahko pošljem fotokopije, ker sam ne bom mogel kaj več dobro napisati - ni časa. Omenjena literatura sta članka iz 80ih v Mladni (Vrsta: Proteus) drugi članek pa je: Žival meseca Oktobra, Človeška ribica (revija Proteus, št. 2/61, str. 83). V slednjem članku piše:

“ ... Trdil je, da imajo močerili pri nizki temperaturi (torej v naravi) žive mladiče, pri višji pa ležejo jajca, kar naj bi dokazali tudi poskusi.To sta potrdila tudi... Meja med obema načinoma naj bi bila 15˚ C... ”

Upam, da ni problem v starosti besedila. lp, --Miha 18:34, 12 april 2007 (CEST)

Teorija se je podrla, ko so videli človeške ribice, ki so legle jajca pri temperaturi, bistveno nižji od 15˚ C. Razen anekdotičnih pripovedi tako ni dokazov o živorodnosti, možno pa je, da gre za ovoviviparijo - pojav, kjer žival tvori jajca, vendar se mladiči izležejo že v njenem telesu. Ampak ni trdnih dokazov, zato tudi v članek nisem vključil. Tisti članek iz revije Proteus sem pa prebral, je tudi naveden med viri. lp, --Yerpo 19:00, 12 april 2007 (CEST)

Popravki uporabnika BORIS BL

Teli zadnji popravki se mi zdijo slogovno sporni. Ker pa je to IČ bom spremembe začasno vrnil. lp, --Miha 10:36, 23 junij 2007 (CEST)

Uporabnik BORIS BL je prof.dr. Boris Bulog z odd. za biologijo Biotehniške fakultete, ki se profesionalno ukvarja s človeško ribico. Kar se strokovnosti tiče tako njegovim popravkom ni oporekati (je recimo avtor nekaterih člankov ki sem jih že jaz navajal), mu bo pa treba malo razložiti kako je s stilom na WP da ne bomo morali vsi popravljat za njim. Se kdo javi? Jaz namreč nimam ogromno časa te dni. --Yerpo 11:43, 23 junij 2007 (CEST)

No saj to sem pravzaprav mislil (PISANJE Z VELIKIMI ČRKAMI), profesorju pa se opravičujem. lp, --Miha 13:56, 23 junij 2007 (CEST)

Prve anatomske raziskave

Emilijan Cevc v Proteusu 8/62 (str. 361) piše, da je še pred Schreibersom anonimno posvetil skrbno poročilo in študijo baron Zois sam. Kot vir je naveden članek Marka Aljančiča v Proteusu 61, 1998, str. 151, ki pa ga nimam pri roki. Bi lahko kdo to preveril?

Rad bi opozoril tudi na risbe človeške ribice Vincenca Dorfmeisterja, ki jih hrani biblioteka SAZU in bi pmm zelo obogatile članek. -Eleassar ^pogovor 13:14, 25. julij 2007 (CEST)

Podatek sem pobral iz knjige Proteus - skrivnostni vladar kraške teme. Če pa v Proteusu piše drugače, lahko po preverjanju spremeniš tekst, glede na to da je navsezadnje novejši in ravno tako ugleden vir. --Yerpo 13:28, 25. julij 2007 (CEST)

Ja, piše, kar sem navedel zgoraj, ne vem pa, ali je s tem mišljena anatomska študija. Mogoče boš ti kot biolog bolj vedel, kako je treba to razumeti. Dokler tega ne razjasnimo, sem kot opozorilo bralcem (in pregledovalcem) dodal oznako {{dvomljivo}}. --Eleassar ^pogovor 13:48, 25. julij 2007 (CEST)

V septembrski številki Proteusa (1/70) avtor prof. Sket v članku Kaj vemo in kaj si mislimo o človeški ribici potrjuje moj navedek. V članku piše, da Zois in Laurenti nista bila ravno izčrpna pri opisu. Sem dodal navedek in malo spremenil ustrezni stavek, povezava do PDFja številke je pa tule. Zanimiv v članku je tudi podatek, da je ime Laurenti premetanka imena dr. Winterla, profesorja kemije iz Pešte, saj "saj imena pozneje ne morejo pripisati nikomur znanemu". Ampak v arhivu AnimalBase je še eno drugo "Laurentijevo" delo, tako da jaz tega ne bi posebej omenjal dokler se misterij ne reši. --Yerpo 14:08, 23. oktober 2007 (CEST)

Sem si prebral omenjeno številko. Da bi z gotovostjo rekli, kako in kaj, bi bilo treba preveriti še Proteus 61, 1998, str. 151. --Eleassar ^pogovor 14:21, 23. oktober 2007 (CEST)

Končno sem spet dobil v roke omenjeni Proteus. V Aljančičevem članku ni besede o Zoisovih anatomskih raziskavah, le to, da je podrobno opazoval vedenje, česar izsledke je Schreibers obširno citiral pri opisu človeške ribice. --Yerpo 10:05, 6. november 2007 (CET)