Pisana žoga

Pisana žoga je drama Igorja Torkarja. Krstno je bila uprizorjena leta 1955 v Prešernovem gledališču Kranj. Po avtorjevem pripisu se godi tik pred preteklo ali prihodnjo vojno v katerikoli državi, ki jo je doletela usoda nasilne okupacije.

Pisana žoga

[[File:‎|frameless|upright=1]]
Avtor	Igor Torkar
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Žanr	drama
Založnik	Mladinska knjiga
Datum izida	1972
Št. strani	316
COBISS	7159809
UDK	886.3-2

Osebe

• Sandi Lovrin - San, maturant
• Gali Šarko - Gaša, maturantka
• Frenk Petek - Renk, maturant
• Glas okupatorskega policista in stražarja

Vsebina

Prolog – kopališče

San se guli za jutrišnjo maturo, ki jo je Gaša že opravila. Pride Renk, pripoveduje, kako si je prislužil popravni izpit, medtem napihne veliko belo-črno žogo, ki za vse tri postane simbol življenja. Razigranost prekine vest o vdoru sovražnika v sosednjo državo. Sana obidejo temne slutnje o tem, kaj se bo zgodilo z njimi, če bo vojna.

1. Zasliševalnica

Zasliševalec pritiska na Gašo z obljubo, da bo San, ki je v taboršču zbolel z jetiko izpuščen, če se mu vda. Da bi rešila ljubljenega fanta, Gaša končno popusti.

2. Pred kolodvorom

Gaša čaka Sana, toda Sana ni, pač pa pride Renk, ki je bil s Sanom v istem taborišču. Gaša je obupana, Renk jo odpelje v park da bi ji v miru vse povedal.

3. Taborišče

San je hudo bolan, Renk skrbi zanj in mu pomaga. San dobi odločbo o izpustitvi, ker pa ve, da ne bo več dolgo živel, hoče Renku prepustiti svojo številko. Renk se brani, a San na skrivaj zamenja njuna jopiča s številko in Renka odženejo na kamion za domov.

4. Pred kolodvorom

Gaši je strašno hudo, a Renka ne obsoja, lastno trpljenje jo je omehčalo. Renk se pridruži odporniškemu gibanju, kjer se bo boril za dva, zase in za Sana.

5. Nočni gozd

Gašo so osumili vohunstva, Renk pa naj bi izvršil likvidacijo. Gaša mu pove o svojem dejanju, s katerim pa Sana ni mogla rešiti, ker je od jetike umrl, rešil je le njega, Renka, a Renk se je spremenil, postal je trd ,sovražen, nečloveški.

6. Mestni park

Podoba Gašinega spomina, ki ga pripoveduje Renki: Gaša je bila ustrelila policista, s katerim je spala, da bi rešila Sana.

7. Nočni gozd

Gašina izpoved Renka prepriča, odloči se, da bo porok zanjo pred komando in spravi revolver, s katerim bi moral izvršiti likvidacijo. Gaša v zmedenosti misli, da bo streljal vanjo, začne bežati, njen beg opazijo sovražniki in jo ustrelijo. Renk jo gre reševat in pade pokošen od sovražne strojnice. V smrti se spet srečajo vsi trije in so še zmeraj prijatelji.

Epilog – kopališče

Gaša in Renk s forsirano razigranostjo preženeta Sanove slutnje o njihovi usodi. Vsi so polni načrtov in sanj o čudoviti prihodnosti, a hkrati Renk počasi spušča zrak iz žoge, dokler ta cela ne uplahne.

Viri

Obnova citirana po: Alenka Goljevšček: Vsebine dram. Taras Kermauner, Taščica = noj. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1998.