Piščal (Divje babe)

Piščal iz Divjih bab, podrobneje Moustérienska »koščena piščal« iz Divjih bab I, tudi tidldibab, je 50.000–60.000 let stara kost z luknjami, ki bi lahko bila najstarejša piščal in najstarejše glasbilo na svetu. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Najdena je bila leta 1995 med izkopavanji v jami arheološkega najdišča Divje babe I pri Cerknem in jo najditelj, arheolog Ivan Turk, pripisuje neandertalcu. Domnevo, da naj bi jo izdelal kromanjonec, je arheolog Mitja Brodar ovrgel. Gre za stegnenico mladega jamskega medveda. Najdba piščali je sprožila mnoge polemike in je sprva razdvojila strokovno javnost. Tuji arheologi se nagibajo k dvomu o tem, da je predmet nastal namenoma kot glasbilo, po mnenju slovenskih arheologov pa je bil po dolgoletnih raziskavah ta dvom večkrat strokovno ovržen. Luknjice naj ne bi nastale naključno zaradi ugriza zveri, viden pa naj bi bil tudi del ohranjenega rezilnega roba, ki naj bi bil posledica obdelave materiala. Kost naj bi omogočala širok tonski obseg in veliko prilagodljivost pri igranju melodičnih linij. Je edina doslej odkrita kost, ki naj bi jo kot piščal uporabljal neandertalec. Ker je najdena kost deloma odkrušena, so bile izdelane njene rekonstrukcije in na podlagi teh so bili narejeni mnogi akustični preskusi, objavljeni v strokovnih publikacijah. Objektivni dvomi o piščali so izraženi v številnih spletnih člankih, po leta 2015 opravljeni raziskavi pa naj bi nastanek luknjic povzročile hijene.

Piščal iz Divjih bab

Arheološko najdišče

Izkopavanja v jami Divje Babe I

Divje babe so najstarejše znano arheološko najdišče v Sloveniji. Lokacija obsega 45 m dolgo in do 15 m široko jamo, ki se nahaja 230 m nad reko Idrijco blizu Cerkna in je dostopna za zaključene skupine obiskovalcev. Raziskovalci so na tem najdišču odkrili več kot 600 arheoloških predmetov v najmanj desetih plasteh sedimentov, vključujoč 20 ognjišč, in skeletne ostanke jamskih medvedov. Preučevali so tudi podnebne spremembe v času pleistocena. Po podatkih Narodnega muzeja je piščal povezana s koncem srednjega pleistocena in z neandertalci pred približno 60.000 leti, hkrati pa je temeljni dokaz, da so bili neandertalci tako kot mi zdaj, razvita duhovna bitja, zmožna takšnega umetniškega procesa, kot je ustvarjanje glasbe.

V 20. in 30. letih 20. stoletja je arheolog Srečko Brodar v arheološkem najdišču Potočka zijalka našel na desetine preluknjanih kosti, vendar jih je bila večina uničenih med italijansko okupacijo v času 2. svetovne vojne. Med ohranjenimi je najbolj znana mandibula jamskega medveda s tremi luknjami v mandibularnem kanalu.

Potočka zijalka, jama v vzhodnih Karavankah, kjer so bili najdeni ostanki človeškega bivanja pred pribl. 30.000-40.000 leti, vključno s koščeno piščaljo, ki jo je Srečko Brodar našel v 20. oz. 30. letih 20. stoletja. To obeležuje začetek paleolitskih raziskav v Sloveniji.

Po 2. svetovni vojni so bili paleolitski predmeti najdeni tudi v Mokriški jami in v Betalovem spodmolu in so shranjeni v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Do najdbe v Divjih babah mednarodni arheološki skupnosti ni bilo znano, da bi obstajala kakšna tako stara piščal z luknjicami. Večina paleolitskih piščali je bila najdena v Franciji. V Sloveniji je bila najdena še ena koščena piščal z luknjico, v Potočki zijalki, izdelal pa jo je kromanjonec tj. sodobni človek, in ne neandertalec.

Izvajanje glasbe na replike piščali

Najpomembnejši izdelovalec replik in izvajalec nanje je bil prof. Ljuben Dimkaroski. Sam je ročno izdelal preko tristo koščenih in lesenih replik, ki jih je poimenoval tidldibab (to ime je sestavljeno iz začetnic imen Turk Ivan (arheolog, ki je piščal našel), Dimkaroski Ljuben in Divje babe). O tidldibabu je TV Slovenija leta 2015 posnela kratko dokumentarno oddajo, sicer pa je bilo za tidldibab in raznovrstne glasbene zasedbe skomponiranih več skladb. Po Dimkaroskemu na piščal največkrat izvaja multiinstrumentalist Boštjan Gombač. Skladba Baba, za tidldibab simfonični orkester, je bila izvedena v več evropskih državah, v Sloveniji tudi arhivsko posneta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.

Viri

• Brodar, Mitja (25. september 2008), »"Piščalka" iz Divjih bab ni neandertalska«, Delo, zv. 50, št. 223, str. 20, COBISS 242443264
• Brodar, Mitja (2009), Stara kamena doba v Sloveniji = Altsteinzeit in Slowenien., Ljubljana: samozaložba (Collegium Graphicum), COBISS 246881536
• Chase, Philip G.; Nowell, April (1998). »Taphonomy of a Suggested Middle Paleolithic Bone Flute from Slovenia«. Current Anthropology. 39 (4): 549–53. doi:10.1086/204771.
• Chase, Philip G.; Nowell, April (2002). »Ist der Knochen eines Höhlenbären aus Divje Bebe, Slowenien, eine Flöte des Neandertalers?« [Is a cave bear bone from Divje Babe, Slovenia, a Neanderthal flute?]. V Hickmann, Ellen; Kilmer, Anne Draffkorn; Eichmann, Ricardo (ur.). Studies in Music Archaeology III, Part I. The Archaeology of Sound: Origin and Organisation. Papers from the 2nd Symposium of the International Study Group on Music Archaeology at Monastery Michaelstein, 17-23 September 2000. Rahden: Leidorf. str. 69–81. ISBN 978-3-89646-640-2.
• D'Errico, Francesco; Villa, Paola; Llona, Ana C. Pinto; Idarraga, Rosa Ruiz (1998). »A Middle Palaeolithic origin of music? Using cave-bear bone accumulations to assess the Divje Babe I bone 'flute'«. Antiquity. 72 (275): 65–79.
• D'Errico, Francesco (2003). »Archaeological Evidence for the Emergence of Language, Symbolism, and Music—An Alternative Multidisciplinary Perspective« (PDF). Journal of World Prehistory. 17: 1–70. doi:10.1023/A:1023980201043. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 27. maja 2015.
• Edgar, Blake (1998). »Could Neanderthals Carry a Tune?«. California Wild. California Academy of Sciences. 51 (3 [Summer]). Arhivirano iz prvotnega spletišča (subscription required) dne 12. marca 2007. Pridobljeno 2. januarja 2007.
• Fink, Bob. »Neanderthal Flute: Oldest Musical Instrument's 4 Notes Matches 4 of Do, Re, Mi Scale«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. januarja 2007. Pridobljeno 22. januarja 2006.
• Fink, Bob (2000). »Odds calculated against Neanderthal flute being a chance product of animal bites«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2006. Pridobljeno 27. maja 2006.
• Fink, Bob, 2002-3, "The Neanderthal flute and origin of the scale: fang or flint? A response," in: Ellen Hickmann, Anne Draffkorn Kilmer and Ricardo Eichmann (Eds.), Studies in Music Archaeology III, Verlag Marie Leidorf GmbH., Rahden/Westf. Germany, pp 83–87. Probability analysis.
• Holdermann, Claus-Stephan; Serangeli, Jordi (1999). »Die 'Neanderthalerflöte' von Divje-Babe: Eine Revolution in der Musikgeschichte?«. Musica instrumentalis: Zeitschrift für Organologie. 2: 147–57.
• Morley, Iain (Oktober 2003). The Evolutionary Origins and Archaeology of Music (PDF) (PhD Thesis). Darwin College Research Reports. Cambridge University. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 24. decembra 2018.
• Morley, Iain (2006). »Mousterian musicianship? The case of the Divje babe I bone«. Oxford Journal of Archaeology. 25 (4): 317–333. doi:10.1111/j.1468-0092.2006.00264.x.
• Otte, Marcel (2000). »On the Suggested Bone Flute from Slovenia«. Current Anthropology. 41 (2): 271–272. doi:10.1086/300129. PMID 10702145.
• Turk, Ivan, ur. (1997). Mousterienska Koscena Piscal in druge najdbe iz Divjih Bab I v Sloveniji (Mousterian Bone Flute and other finds from Divje babe I Cave site in Slovenia). Znanstvenoraziskovalni Center Sazu, Ljubljana, Slovenia. ISBN 961-6182-29-3.
• Turk, Ivan (2003), Neanderthal flute, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2015, pridobljeno 27. maja 2015
• Turk, Ivan, Miran Pflaum, and Dean Pekarovič. 2005. "Rezultati računalniške tomografije najstarejše domnevne piščali iz Divjih bab I (Slovenija): prispevek k teoriji luknjanja kosti", "Results of Computer Tomography of the Oldest Suspected Flute from Divje Babe I (Slovenia): Contribution to the Theory of Making Holes in Bones" (English & Slovenian). Arheološki vestnik: Acta archaeologica—Ljubljana : Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti, Sekcija za arheologijo 56:9-36. (2005 version contains tomography slice photos & analysis)
• Turk, Matija and Dimkaroski, Ljuben. 2011. "Neandertalska piščal iz Divjih bab I: stara in nova spoznanja", "Neanderthal Flute from Divje babe I: Old and New Findings" (English & Slovenian). Opera Instituti Archaeologici Sloveniae : Založba ZRC SAZU, Ljubljana 21:251-265.
• Turk, I; Blackwell, B; Turk, J; Pflaum, M (2006). »Résultats de l'analyse tomographique informatisée de la plus ancienne flûte découverte à Divje babé I (Slovénie) et sa position chronologique dans le contexte des changements paléoclimatiques et paléoenvironnementaux au cours du dernier glaciaire«. L'Anthropologie. 110 (3): 293–317. doi:10.1016/j.anthro.2006.06.002.
• Wallin, Nils, Björn Merker, and Steven Brown, eds. 2000. The Origins of Music. Proceedings of the First Florentine Workshop in Biomusicology, Fiesole, 1997. Cambridge, Mass.: MIT Press. ISBN 0-262-23206-5.
• Yu, Edwin S. K.; Blackwell, Bonnie A. B.; Turk, Ivan; Blickstein, Joel I. B.; Skinner, Anne R.; Divjak, Mimi N. (2001). »ESR Dating Human Cultural Evolution and Climatic Change During the Late Pleistocene at Divje Babe I, Slovenia«. Poster session paper abstract. Boulder, CO: Geological Society of America. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2006. Pridobljeno 29. decembra 2006.

Nadaljnje branje

• John H. Lienhard (1997). "Very Early Music". The Engines of Our Ingenuity. Epizoda 1232. NPR. KUHF-FM Houston. http://www.uh.edu/engines/epi1232.htm. 
• Bower, B. (1998). »Doubts Aired over Neandertal Bone 'Flute'«. Science News. 153 (14): 215. doi:10.2307/4010441. JSTOR 4010441.
• Fink, Bob (1997). Neanderthal Flute. Greenwich. ISBN 0-912424-12-5. [1]
• Fink, Bob (2003). »Who made Neanderthal Flute? Humans or carnivores? Summary of Turk's evidence«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2019. Pridobljeno 1. marca 2003.
• Lau, Beverly; Blackwell, Bonnie A. B.; Schwarcz, Henry P.; Turk, Ivan; Blickstein, Joel I. (1997). »Dating a flautist? Using ESR (electron spin resonance) in the Mousterian cave deposits at Divje Babe I, Slovenia«. Geoarchaeology. 12 (6): 507–36. doi:10.1002/(SICI)1520-6548(199709)12:6<507::AID-GEA2>3.0.CO;2-2.
• »Dating a Flautist? Using ESR (Electron Spin Resonance) in the Mousterian Cave Deposits at Divje Babe I, Slovenia«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. septembra 2005. Pridobljeno 22. januarja 2006.
• »'Neanderthal bone flutes': simply products of Ice Age spotted hyena scavenging activities on cave bear cubs in European cave bear dens«. Pridobljeno 12. julija 2015.