Petljakov Pe-8 je bil težki štirimotorni strateški bombnik, ki so ga zasnovali v Sovjetski zvezi pred 2. Svetovno vojno. Uporabljal se za bombardiranje Berlina avgusta 1941. Namenjen je bil bombardiranju nemških letališč, železniških postaj in vojaških skladišč. Proizvodnja je bila maloserijska.

Pe-8
Three-quarters view of a large four-engined parked aircraft with a conventional undercarriage with a group of people clustered in the left foreground and another on the other side of bthe fuselage in the background
Petljakov Pe-8
Vloga Strateški bombnik
Izvor Sovjetska zveza
Proizvajalec/-ci Factory No. 124
Oblikovalec Vladimir Petljakov
Krstni polet 27. december 1936
Predstavljen 1940
Status Upokojen
Glavni uporabnik Sovjetske letalske sile
Izdelovan 1936–1944
Število izdelanih 93
Pe-8 na poštni znamki

Originalno je imel oznako TB-7 (rusko Тяжёлый Бомбардировщик, Tjažoli bombardirovščik—Težki bobmnik), ki se je spremnila v Pe-8 po glavnem konstrukorju Vladimirju Petljakovu. Pe-8 je imel težave zaradi pomanjkanja sredstev pri proizvodnji. Ob vstopu v uporabo pa je imel težave z motorji. Po vojni so večino letal upokojili, nekaj so jih uporabljali za lete na Arktiko.

Razvoj Pe-8 se je začel julija 1934, ko so Sovjetske sile (VVS) zahtevale novega bombnika za zamenjavo Tupoljev TB-3. Zahteve so bile 2000 kilogramski bojni tovor, dolet 4500 kilometrov in hitrost večja od 440 km/h na višini 10 000 metrov. Biro Tupoljev je dobil nalogo za razvoj letala, glavni konstruktor biroja Andrej Tupoljev je pooblastil Vladimirja Petljakova in njegovo ekipo. Letalo je sprva imelo oznako ANT-42.

Bobmnik je bil večinoma izdelan iz duraluminija, deli strukture so bili iz jekla, krilca pa pokrita s tkanino. Trup je bil tipa monocoque, pilota sta sedela v tandem sedežih. Na prototipu je bil pomožni peti motor Klimov M-100, ki naj bi poganjal mehanski polnilnik za motorje Mikulin AM-34FRN. Kasnejši modeli niso imel petega motorja, na njegovem prostoru so sedeli inženir leta in radio operater.

Prvi polet s testnim pilotom Mihailom Gromovim je bil 27. decembra 1937.

Tehnične specifikacije(Pe-8/AM-35A)Uredi

Podatki iz Gordon, Soviet Airpower in World War 2, p. 398

Splošne karakteristike

  • Posadka: 11
  • Dolžina: 23,2 m (76 ft ¼ in)
  • Razpon kril: 39,13 m (128 ft 4 in)
  • Višina: 6,20 m (20 ft 4 in)
  • Površina kril: 188,66 m² (2 030,7 ft²)
  • Teža praznega letala: 18 571 kg (40 941 lb)
  • Naložena teža: 27 000 kg (59 400 lb)
  • Maks. vzletna teža: 35 000 kg (77 000 lb)
  • Pogon letala: 4 × Vodno hlajeni 12-valjniki Mikulin AM-35A, 999 kW (1 340 KM) vsak

Zmogljivost

Oborožitev

  • Strelno orožje:
  • Bombe: Up to 5.000 kg (11.000 lb)

Glej tudiUredi

BibliografijaUredi

  • Bergstrom, Christer (2007). Kursk—The Air Battle: July 1943. Hersham, Surrey: Classic Publications. ISBN 1-90322-388-1. 
  • Gordon, Yefim (2008). Soviet Airpower in World War 2. Hinckley, England: Midland Publishing. ISBN 978-1-85780-304-4. 
  • Gordon, Yefim; Rigamant, Vladimir (2005). OKB Tupolev: A History of the Design Bureau and its Aircraft. Hinckley, England: Midland Publishing. ISBN 1-85780-214-4.  Navedi uporablja nezaželen parameter |coauthors= (pomoč)
  • Gunston, Bill (1995). The Osprey Encyclopedia of Russian Aircraft 1875–1995. London: Osprey. ISBN 1-85532-405-9. 
  • Gunston, Bill (1995). Tupolev Aircraft since 1922. Annapolis, MD: Naval Institute Press. ISBN 1-55750-882-8. 
  • {{cite journal|date=August 1980|title=Pe-8: Last of a Generation|journal=[[Air International

Zunanje povezaveUredi