Peter Vodopivec
Peter Vodopivec, slovenski zgodovinar, * 7. julij, 1946, Beograd.
| Peter Vodopivec | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 7. julij 1946 (78 let) Beograd |
| Bivališče | .svg){kind=small} SFRJ  Slovenija |
| Narodnost |  slovenska |
| Področja | zgodovina |
| Ustanove | Inštitut za novejšo zgodovino |
| Alma mater | Univerza v Ljubljani |
| Mentor doktorske disertacije | Fran Zwitter |
| Pomembne nagrade | Nagrada Klio Nagrada Antona Gindelyja za kulturo in zgodovino srednje, vzhodne in južne Evrope avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda |
Življenje
urediRodil se je v družini pravnika in politika Vlada Vodopivca in pravnice ter univerzitetne profesorice Katje Vodopivec, ki sta tedaj službovala v Beogradu. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Ljubljani, je od leta 1965 študiral zgodovino in sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1971 diplomiral. Za diplomsko nalogo je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1978 je končal doktorski študij iz zgodovine, nato pa se je eno leto izpopolnjeval v Franciji. Leta 1982 je bil na študiju v ZDA.
Od konca študija je bil asistent na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, leta 1979 je bil izvoljen za docenta za občo zgodovino 19. stoletja, leta 1985 za izrednega in leta 1990 za rednega profesorja. Leta 1999 je odšel s fakultete in se kot znanstveni svetnik zaposlil na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer je delal do upokojitve leta 2012.[1]
Večkrat je bil gostujoči profesor na tujih univerzah. Dejaven je v strokovnih združenjih, med drugim je bil urednik Kronike in vrste zbornikov, ki jih je izdala Slovenska matica.
Junija 2019 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU, 1. junija 2020 pa za načelnika oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU.
Njegov brat je arhitekt in profesor na Fakulteti za arhitekturo Aleš Vodopivec.
Delo in nagrade
urediRaziskuje predvsem slovensko zgodovino 19. stoletja, med drugim gospodarsko in socialno zgodovino. Pisal je tudi o problemih zgodovinopisja in med drugim problematiziral ideologizacijo zgodovine v obdobju po drugi svetovni vojni. Objavil je vrsto znanstvenih člankov in nekaj monografij, med katerimi izstopa sintetična Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja, ki je leta 2008 prejela nagrado Klio.[2] Bila je prevedena tudi v nemščino. Za svoje raziskovalno delo je poleg tega leta 2008 prejel avstrijsko nagrado Antona Gindelyja za kulturo in zgodovino srednje, vzhodne in južne Evrope,[3], leta 2010 je bil odlikovan z avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost I. reda,[4] leta 2014 je dobil nemško medaljo Konstanina Jirečka za dosežke pri raziskovanju jugovzhodne Evrope.[5] Maja 2022 je prejel še veliki častni znak za zasluge Republike Avstrije.[6]
Med študijem je bil član uredništva Tribune in Radia Študent.[7] V obdobju demokratizacije Slovenije v osemdesetih letih 20. stoletja je bil dejaven tudi v politiki. Sodeloval je pri Novi reviji in bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze.[7]
Dela
urediKnjige
uredi- Peter Vodopivec, Luka Knafelj in štipendisti njegove [[Knaf(COBISS)ljeva ustanova|ustanove]], Ljubljana, 1971
- Peter Vodopivec, Vzpon meščanstva: zgodovina za 7. razred osnovne šole (soavtorica Maja Žvanut). Ljubljana 1995. 201 str. (COBISS) ISBN - 961-6183-02-8
- Peter Vodopivec, O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju, Ljubljana, 2006 e-izdaja
- Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države: Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja, Ljubljana, 2006.
- Peter Štih, Vasko Simoniti in Peter Vodopivec, Slowenische Geschichte: Gesellschaft - Politik - Kultur. Graz, 2008. ISBN 978-3-7011-0101-6
- Peter Vodopivec, Francoski inštitut v Ljubljani 1921-1947 = Lʼinstitut français de Ljubljana 1921-1947. Ljubljana, 2013. ISBN 978-961-6386-43-2
Članki in prispevki v revijah in zbornikih
uredi- Peter Vodopivec, O socialnih in gospodarskih nazorih nemškega meščanstva na Kranjskem od konca 60. do začetka 80. let 19. stoletja. V: Prispevki za novejšo zgodovino 27 (1987), str. 7–32 (COBISS) [1]
- Peter Vodopivec, Slovenci in smrtna kazen (1848–1941). V: Smrtna kazen. Ljubljana 1989, str. 193–229 (COBISS)
- Peter Vodopivec, Slovenci v francoskih očeh 1830–1920. V: Zgodovinski časopis 44 (1990), str. 31–47 (COBISS) [2]
- Peter Vodopivec, Grundzuge der slowenischen Geschichte und der österreichisch slowenischen Beziehungen vom 18. bis zum 20. Jahrhundert. V: Zur Geschichte der österreichisch slowenischen Literatur Beziehungen. Wien 1998,str. 9–28 (COBISS)
- Peter Vodopivec, O protekcionističnih nazorih ljubljanskega trgovca V. C. Supana. V: Gestrinov zbornik. Ljubljana 1999, str. 335–349 (COBISS)
E-knjige
uredi- Peter Vodopivec, Slovenska zgodovina - 1780-2004
Reference
uredi- ↑ »seznam sodelavcev na spletni strani INZ«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. marca 2012. Pridobljeno 22. marca 2014.
- ↑ »seznam dobitnikov na strani ZZDS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. marca 2014. Pridobljeno 22. marca 2014.
- ↑ Peter Vodopivec dobitnik nagrade Antona Gindelyja
- ↑ Avstrijski častni križ Petru Vodopivcu
- ↑ N. Ar., "Peter Vodopivec prejel medaljo za raziskovanje jugovzhodne Evrope", MMC RTVS, 7. 3. 2014
- ↑ »Prijava v Facebook«. Facebook. Pridobljeno 31. maja 2022.
- ↑ 7,0 7,1 »"Slovenska pomlad", spletna stran MNZS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. oktobra 2011. Pridobljeno 22. marca 2014.
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi- Videoposnetek predavanja »Zakaj se sploh še ozirati k francoski revoluciji? Ali je revolucije res že konec?«
- Intervju v Mladini Arhivirano 2007-10-17 na Wayback Machine.
- Posnetek oddaje Intervju na RTV SLO, oktober 2006
- Reisp Branko. »Vodopivec Peter«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
