Odpre glavni meni

Marko Pohlin

slovenski duhovnik, avguštinec in jezikoslovec

Marko Pohlin, slovenski rimskokatoliški duhovnik in jezikoslovec, * 13. april 1735, Ljubljana, † 4. februar 1801, Dunaj.

Marko Pohlin
Portret
Rojstvo13. april 1735({{padleft:1735|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Ljubljana
Smrt4. februar 1801({{padleft:1801|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (65 let)
Dunaj
DržavljanstvoBanner of the Holy Roman Emperor with haloes (1400-1806).svg Sveto rimsko cesarstvo
Poklicjezikoslovec, duhovnik, pesnik, prevajalec, redovnik

ŽivljenjeUredi

Oče mu je bil Janez Jurij Pohlin (r. v Kamniku), ki je imel gostilno v Šempetru pri Ljubljani. Pohlin je urejal almanah Pisanice, napisal je tudi slovnico leta 1768, kjer je pozival rojake, naj se ne sramujejo svojega jezika. Ustvarjal pa je v obdobju razsvetljenstva, v drugi polovici 18. stoletja, v času vladavine Jožefa II..

Bosonogi avguštinski menih, pater Marko Pohlin, je leta 1768 iz ljubezni do domovine izdal Kraynsko grammatiko, ki je bila napisana v nemškem jeziku. V tem delu odklanja nemščino, zavedajoč se nevarnosti germanizacije, poudarja vrednost slovenščine, in zahteva, da bi jo morali učiti v šolah, enakovredno kot druge jezike in jo uvajati na vsa kulturna področja, kateremu je dodal več misli o teoriji pesništvu.

Pohlin je bil prepričan, da se krajnski jezik govori le na Kranjskem, saj naj bi se Slovenci, ki so živeli na Štajerskem in Koroškem razlikovali od Kranjcev. Njegovo prepričanje je domnevno temeljilo na dejstvu, da slovenska jezikovna skupnost (kot tudi obseg slovenskega naroda) nista bila opredeljena, saj so bile slovenske dežele razdeljene in med seboj nepovezane. Z nastankom knjižnih središč in objavljanjem knjig z uporabo pokrajinskih narečij pa se je pojavila tudi nevarnost za uničenje skupnega knjižnega jezika kot skupne vezi vseh Slovencev.

Deloval je v t. i. Pohlinovem krogu, katerega člana sta bila tudi Feliks Dev in Dizma Zakotnik. Ta prvi krog narodnih buditeljev, kjer so se kazale težnje po večji uveljavitvi slovenskega jezika, so sestavljali večinoma redovniki.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi