Peroz I. Kušanšah
Peroz I. Kušanšah (baktrijsko Πιρωςο Κοϸανο ϸαηο)[1] je bil od leta 245 do 275 kušanšah (kralj) Kušano-Sasanidskega kraljestva, * ni znano, † 275.
| Peroz I. Kušanšah | |
|---|---|
 | |
| Kušanšah Kušano-Sasanidskga kraljestva | |
| Vladanje | 245–275 |
| Predhodnik | Ardašir I. Kušanšah |
| Naslednik | Hormizd I. Kušanšah |
| Rojstvo | |
| Smrt | 275 |
| Religija | zaratustrstvo |
Na prestolu je nasledil Ardaširja I. Kušanšaha. Bil je energičen vladar in v Balhu, Heratu in Gandari koval svoj denar. Med njegovim vladanjem se je Kušano-Sasanidsko cesarstvo razširilo še bolj proti zahodu in potisnilo oslabljeno Kušansko cesarstvo v Mathuro v severni Indiji.
Peroza I. je po smrti leta 275 nasledil Hormizd I. Kušanšah.
Ime
urediPeroz je srednjeperzijsko ime, ki pomeni zmagovit ali zmagoslaven.[2] Bil je prvi vladar v Sasanidski dinastiji s tem imenom. Naslednji Peroz je bil sasanidski vladar Peroz I., ki je vladal od leta 459 do 484.[2]
Vladanje
uredi
Kušano-Sasanidi je zgodovinopisni naziv, ki ga sodobni znanstveniki uporabljajo za dinastijo vladarjev, ki je izpodrinila vladarje Kušanskega cesarstva v Baktriji in kasneje tudi v Kabulistanu in Gandari.[3] Po mnenju sodobnega zgodovinarja Hodadada Rezahanija je bila dinastija mlajša veja Sasanidske dinastije, morda potomka enega od sasanidskih kraljev kraljev.[3] Dinastijo je ustanovil Ardašir I. Kušanšah (vladal 230–245), ko ga je na ta položaj imenoval sasanidski kralj kraljev Ardašir I. (vladal 224–242).[4][5] Kušano-Sasanidi so naslov kušanšah (kralj Kušana) prevzeli od svojih predhodnikov, da bi pokazali kontinuiteto oblasti.[3] Peroz I. je postal kušanšah leta 245.[6]
Kovanci v sasanidskem slogu
urediPeroz se je na svojih kovancih naslavljal "veliki kralj Kušana" in "častilec Mazde", tako kot njegov predhodnik Ardašir I. Kušanšah.[7][8] Na nekaj redkih "investiturnih" kovancih, kovanih v Heratu (HLYDY), je na prednji strani napis v pahlaviju, ki se bere "mzdztn bgy pylwcy rb’ kwš’n mdw’" – "gospod Peroz, veliki šah Kušana, častilec Mazde".[9][a][b] Na reverzu sta upodobljena Peroz in boginja Anahita. Peroz drži investiturni venec, Anahita pa investiturni venec in žezlo.[12]
Kovanci v kušanskem slogu
uredi
na obverzu je kralj v oklepu ob oltarju; med nogama ima nandipapo (svastika); napis v baktrijščini se glasi "Peroz, veliki kralj Kušana"[13]
na reverzu je bog Oešo in napis v baktrijščini, ki se bere "vzvišeni bog".[13]
Peroz je bil prvi kušanšah, ki je koval denar, zelo podoben denarju kušanskih cesarjev,[8][14] zlasti Vasudeve I.[14] Denar so najpogosteje kovali v Balhu v Baktriji severno od Hindukuša.[14]
Na obverzu kovancev je bil upodobljen on sam pred oltarjem in mečem v desni roki.[8][14] Dodanih je več simbolov: trizob nad oltarjem, svastika med njegovima nogama[14] in brahmanska črka pi.[7][8][14]
Na reverzu je bil namesto zaratustrskih božanstev Mitre ali Anahite[8] upodobljen kušanski bog Oešo z atributi indijskega boga Šive, ki stoji pred bikom Nandijem in drži trizob in diadem. Napis "Oešo" je bil zamenjan z napisom "οορςοανδο ιαςοδο" ali "BΟPZAΟANΔΟ IAZAΔΟ" - "vzvišeni bog".[8][14]
Peroz je koval denar tudi Gandari in Begramu in zelo verjetno v Pešavarju.[15] Približno v tistem času so začeli Kušano-Sasanidi izganjati Kušane iz Gandare v Tathuro v severni Indiji, kjer so pod kralji in lokalnimi knezi izgubili svojo moč.[15][16] Peroz je postal prvi kušano-sasanidski vladar, ki je koval denar južno od Hindukuša. Znan je tudi po tem, da je prekoval več kovancev kralja Kaniške II.[17]
Napis na Kaba-je Zartošt
uredi
Med vladanjem Peroza I. Kušanšaha je sasanidski kralj kraljev Šapur I. (vladal 240–270) okoli leta 262 vklesal svoj napis na Kaba-je Zartošt.[18] Na napisu je sam sebe razglasil za suverena več regij, med njimi tudi kušano-sasanidske:
- ... jaz, gospodar, častilec Mazde, Šapur, kralj kraljev Irana in Anirana … (jaz) sem gospodar Irana (Ērānšahr) in posedujem ozemlje Parsa, Partije… Hindustana, posesti Kušana do meja Pešavarja in Kaša, Sogdijo in Čečestan ...[19]
Po Rezakhanijevem mnenju so bili Kušano-Sasanidi premočni, da bi bili zgolj sasanidski guvernerji.[20] Po mnenju zgodovinarja Richarda Paynea so vladali iz Balha v imenu sasanidskih kraljev kraljev.[21]
Peroza I. Kušanšaha je leta 255 nasledil Hormizd I. Kušanšah, sin kralja kraljev Bahrama I. (vladal 275–300).[22]
Opombi
uredi- ↑ Podoben napis je na kovancu Ardaširja I. Kušanšaha, ki se bere "mzdysn bgy arthštr RBA kwšan MLK" – "gospod Ardašir, veliki kralj Kušana, častilec Mazde".[10]
- ↑ Napis na Perozovem kovancu se lahko prečrkuje tudi kot "Mazdesn bage Pérôze vazurg Kūsán Šáh" – "gospod Peroz, veliki kralj Kušana, častilec Mazde".[11]
Sklici
uredi- ↑ Cribb 2010, str. 98.
- ↑ 2,0 2,1 Rezakhani 2017, str. 78.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Rezakhani 2017, str. 72.
- ↑ Rezakhani 2017, str. 72–74, 77.
- ↑ Wiesehöfer 1986, str. 371–376.
- ↑ Rezakhani 2017, str. 77–78.
- ↑ 7,0 7,1 Vaissière 2016.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 Rezakhani 2017, str. 80.
- ↑ Rypka & Jahn 1968, str. 33.
- ↑ Rezakhani 2017, str. 134.
- ↑ Sastri 1957, str. 246.
- ↑ Rezakhani 2017, str. 80.
- ↑ 13,0 13,1 13,2 Cribb 2018, str. 98.
- ↑ 14,0 14,1 14,2 14,3 14,4 14,5 14,6 Ribb 2018, str. 98.
- ↑ 15,0 15,1 Rezakhani 2017, str. 81.
- ↑ Daryaee & Rezakhani 2017, str. 204.
- ↑ Cribb 2018, str. 20–21.
- ↑ Rapp 2014, str. 28.
- ↑ Daryaee & Rezakhani 2017, str. 203.
- ↑ Rezakhani 2017, str. 73.
- ↑ Payne 2016, str. 6.
- ↑ Rezakhani 2017, str. 81–82.
Viri
uredi- Cribb, Joe (2018). Rienjang, Wannaporn; Stewart, Peter (ur.). Problems of Chronology in Gandhāran Art: Proceedings of the First International Workshop of the Gandhāra Connections Project, University of Oxford, 23rd-24th March, 2017. University of Oxford The Classical Art Research Centre Archaeopress. ISBN 978-1-78491-855-2.
- Cribb, Joe (2010). Alram, M. (ur.). »The Kidarites, the numismatic evidence.pdf«. Coins, Art and Chronology Ii, Edited by M. Alram et al. Coins, Art and Chronology II: 91–146.
- Daryaee, Touraj; Rezakhani, Khodadad (2017). »The Sasanian Empire«. V Daryaee, Touraj (ur.). King of the Seven Climes: A History of the Ancient Iranian World (3000 BCE - 651 CE). UCI Jordan Center for Persian Studies. str. 1–236. ISBN 978-0-692-86440-1.
- Payne, Richard (2016). »The Making of Turan: The Fall and Transformation of the Iranian East in Late Antiquity«. Journal of Late Antiquity. Baltimore: Johns Hopkins University Press. 9: 4–41. doi:10.1353/jla.2016.0011. S2CID 156673274.
- Rapp, Stephen H. (2014). The Sasanian World through Georgian Eyes: Caucasia and the Iranian Commonwealth in Late Antique Georgian Literature. London: Ashgate Publishing, Ltd. ISBN 978-1-4724-2552-2.
- Rezakhani, Khodadad (2017). »East Iran in Late Antiquity«. ReOrienting the Sasanians: East Iran in Late Antiquity. Edinburgh University Press. str. 1–256. ISBN 978-1-4744-0030-5. JSTOR 10.3366/j.ctt1g04zr8.
- Rypka, Jan; Jahn, Karl (1968). History of Iranian literature (v angleščini). D. Reidel.
- Sastri, Nilakanta (1957). A Comprehensive History of India: The Mauryas & Satavahanas (v angleščini). Orient Longmans. str. 246.
- Vaissière, Étienne de La (2016). »Kushanshahs i. History«. Encyclopaedia Iranica.
- Wiesehöfer, Joseph (1986). »Ardašīr I i. History«. Encyclopaedia Iranica, Vol. II, Fasc. 4. str. 371–376.
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Ardašir I. Kušanšah |
Kušanšah Kušano-Sasanidskega kraljestva 245–275 |
Naslednik: Hormizd I. Kušanšah |