Wikipedija

Oešo

Oešo (baktrijsko Οηϸο) je božanstvo, upodobljeno na kovancih iz 2. do 6. stoletja, zlasti na kušanskih iz 2. stoletja. Oešo je bil očitno eno od naslovnih božanstev Kušanske dinastije. Je sporno božanstvo, v indijskem kontekstu na splošno istovetno s Šivo.[1] Kot božanstvo porečja Amu Darje v srednjeazijskem in perzijskem kontekstu izhaja iz Herkula ali Pozejdona.[2] V času kušanskega cesarja Huviške (baktrijsko Οοηϸκι), ki je vladal v letih 140–180 n. št., sta bila Oešo in žensko božanstvo Ardokšo edini božanstvi, ki sta se pojavljali na kušanskih kovancih.

Oešo
oešo s tremi obrazi na Huviškovem kovancu; obrazi imajo tradicionalne atribute: grom (vajra), trizob, gorjača (daṇḍa) in vaza; napis v baktrijski pisavi se bere Οηϸο[1]
Baktrijska pisavaΟΗϷΟ / Οηϸο
PripadnostŠiva, Vaju
PartnerOmmo ("ΟΜΜΟ", Uma)

Povezave uredi

Ugotovljenih je bilo več povezav s sodobnimi božanstvi v sosednjih kulturah:

  • V kušanskem obdobju je bil Oešo pohosto povezan s hindujskim konceptom Išvare, ki ga je utelešal bog Šiva.[3] Etimologija imena Oešo je morda enaka etimologiji imena Išvara in/ali predstavlja različico imena v baktrijskem jeziku, ki so ga govorili Kušani.[4][5]
  • Podobnosti so bile retrospektivno prepoznane tudi z avestanskim Vajujem.[6][7]
  • Nekatere kasnejše upodobitve, ki so bile očitno pod vplivom grško-baktrijske kulture, prikazujejo Oešoja s trišulo, tradicionalnim simbolom Šive, podobnim trizobu, ki je del Pozejdonove ikonografije.[8]

Soproga uredi

Oešova soproga je bila Ommo (baktrijsko Ommo, "ΟΜΜΟ", Umā). Na reverzu kovancev kušanskega vladarja Huviške je upodobljen božanski par: Ommo s cvetico v roki in Oešo s štirimi rokami, ki držijo njegove atribute.[9][10]

Oešove upodobitve uredi

  •  
    Huviškov kovanec z Oešom ("ΟΗϷΟ", Šiva).[11]
  •  
    Huviškov kovanec z božanskim parom, kovan v letih 150-180[9][10]
  •  
    Oešo z drugim človeškim obrazom in glavo rogate živali na kovancu Vasudeve I.
  •  
    Kovanec kušanskega kralja Kaniške II. z Oešom in napisom "Oešo" v modificirani grški pisavi
  •  
    Kušanski častilec z Oešom, Baktrija, 3. stoletje[12]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 Rosenfield, John M. (1967). The Dynastic Arts of the Kushans (v angleščini). University of California Press. str. 93.
  2. ↑ J. Cribb (2008). The Kushan pantheon. V C. Luczanits (ur.). Gandhara: The Buddhist Heritage of Pakistan: Legends, Monasteries and Paradise. Mainz, str. 122–125. ISBN 978-3-8053-3957-5.
  3. ↑ Sivaramamurti, str. 56-59.
  4. ↑ The Dynasty Arts of the Kushans. University of California Press. 1967. str. 92–93.
  5. ↑ Blurton, T. Richard (1993). Hindu Art. Harvard University Press. str. 84. ISBN 0-674-39189-6.
  6. ↑ Sims-Williams, Nicolas. "Bactrian Language". Encyclopaedia Iranica. 3. London: Routledge & Kegan Paul.
  7. ↑ H. Humbach 1975, str. 402-408; K. Tanabe 1997, str. 277; M. Carter 1995, str. 152; J. Cribb 1997, str. 40. Sklici navedeni v "De l'Indus à l'Oxus".
  8. ↑ "Coins of Vima Kadphises". Arhivirano iz izvirnika 14. maja 2011. Pridobljeno 5. decembra 2010.
  9. ↑ 9,0 9,1 Dani, Ahmad Hasan; Harmatta, János. History of Civilizations of Central Asia (v angleščini). Motilal Banarsidass Publ. str. 326. ISBN 978-81-208-1408-0.
  10. ↑ 10,0 10,1 »Ommo-Oesho coin of Huvishka British Museum«. The British Museum (v angleščini).
  11. ↑ Dani, Ahmad Hasan; Harmatta, János. History of Civilizations of Central Asia (v angleščini). Motilal Banarsidass Publ. str. 326. ISBN 978-81-208-1408-0.
  12. ↑ Metropolitan Museum of Art exhibition

Vir uredi

  • Bopearachchi, Osmund (2003). De l'Indus à l'Oxus, Archéologie de l'Asie Centrale (v francoščini). Lattes: Association imago-musée de Lattes. ISBN 2-9516679-2-2.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oešo&oldid=5686903«