Kušanšah (baktrijsko KΟÞANΟ ÞAΟ, Košano Šao, pahlavi Kwšan MLK, Kušan Malik)[1] je bil naslov vladarjev Kušano-Sasanidskega kraljestva, ki je obsegalo dele bivšega Kušanskega cesarstva na ozemljih Sogdije, Baktrije in Gandare, ki so se imenovali Kušanšahr. V 3. in 4. stoletju n. št. je bil Kušanšahr pod nadvlado Sasanidskega cesarstva.[2]

Kušano-sasanidski ladar Ardašir I. Kušanšah, okoli 230-250 n. št., kovan v Mervu

Kušanšahi so kovali svoj denar, na katerem so se naslavljali s "kralj Kušana".[2] Vladali so do leta 360 n. št.[2] Znani so predvsem preko svojih kovancev.

Hormizd I. Kušanšah (vladal 275-300), ki se je uprl Bahramu I. (vladal 271-274) se je na kovancih naslavljal kušanšahanšah – kralj kraljev Kušana (baktrijsko KΟÞANΟ ÞAΟNΟNΟ ÞAΟ).[1][2]

Naslov je prvič potrjen v Paikulskem napisu sasanidskega šaha Narseha iz okoli leta 293 kot naslov guvernerja vzhodnega dela Sasanidskega cesarstva. Naslov je kot zadnja uporabljala Kidaritska dinastija.

Pomembni kušanšahi uredi

Pomembni so bili naslednji kušanšahi:[3]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 Daryaee & Rezakhani 2017, str. 203.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 The Cambridge History of Iran, Volume 3, E. Yarshater str. 209 sq
  3. Rezakhani 2017, str. 78.

Viri uredi