Pepca Kardelj

slovenska političarka

Jožefa Pepca Kardelj (rojena Maček), slovenska partizanka, narodna herojinja in političarka, * 20. februar 1914, Spodnja Zadobrova15. april 1990, Ljubljana

Pepca Kardelj
Portret
Rojstvo20. februar 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Ljubljana
Smrt15. april 1990({{padleft:1990|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (76 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicpolitična komisarka, partizanka, političarka

Življenje in deloUredi

Kot mlado dekle je delala v tovarni Saturnus. Leta 1935 je postala članica KPS, 1941 pa pristopila v NOB.

Konce decembra 1941 je bila ujeta s skupino komunistov, med katerimi je bil tudi Tone Tomšič. Po šestmesečni preiskavi jo je italijansko vojaško sodišče obsodilo na 18 letzapora. Po kapitulaciji Italije in po bivanju v zaporih v Begunj, Benetk, Parme in Perugie je novembra 1943 z akcijo aktivistov slovenskega Rdečega križa pobegnila. Obiskovala je partijsko politično šolo in postala članica kontrolne komisije CK KPS. Njeno partizansko ime je bilo Pepina.[1]. Na ustanovnem kongresu KPS, 17. aprila 1937, je bila Pepca edina ženska.

Po vojni se je borila za ustanavljanje krajevnih skupnosti, družbeno prehrano, samopostrežne trgovine... Postala je članica raznih aktivov, članica Sveta federacije, dobila je čin podpolkovnika JLA v rezervi. Bila je nosilka Parizanske spomenice 1941, Medalje za hrabrost, odlikovanja Red zaslug za ljudstvo z zlato zvezdo, Medalje zasluge za ljudstvo z zlatim vencem, plakate občine Šiška, plakete Ilegalca, priznanja OF, zlatega znaka Sindikalov in posebne listine predsednici Koordinacijskega odbora Krajeva skupnost in družina.

Po smrti so iz ljubljanskih Žal neznanci ukradli njeno žaro, ki jo je policija kmalu našla in jo vrnila v grobnico. Veliko prahu je dvigalo tudi pismo, objavljeno v študentskem glasilu Tribuna 26. marca 1990[2], malo pred njeno smrtjo, v katerem naj bi obsodila kontinuirano vladavino ene opcije in zločine komunizma ter se zavzemala za narodno spravo. Pismo naj bi bilo lažno, napisano v uredništvu Tribune.

Poročena je bila z Edvardom Kardeljem. Bila je sestrična slovenskega politika Ivana Mačka - Matije in mati pesnika Boruta Kardelja. Imela je sina, ki je umrl 1970.[navedi vir] Umrla je za srčno kapjo.

NapredovanjaUredi

OdlikovanjaUredi

ViriUredi

Glej tudiUredi