Pelagonija

Kotlina Pelagonija, satelitski posnetek. Rumena črta označuje mejo med Republiko Makedonijo in Grčijo

Pelagonija (grško Πελαγονία; makedonsko:Пелагонија) ali Prilepsko-Bitoljsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Polje, je največja kotlina v zemljepisnem področju, ki si ga danes delita Republika Makedonija – severni del in Grčija – južni del.

Vsebina

1 Ime
2 Zgodovina
- 2.1 Pelagonijska bitka
- 2.2 Pomembne osebnosti
3 Galerija slik
4 Opombe
5 Viri

ImeUredi

Pelagonija je zgodovinsko ime za območje, ki se danes uporablja le še v slovstvu. Sestavljajo g tri doline: Prilepsko polje in Bitoljsko polje v Makedoniji, ter Lerinsko polje v Grčiji. Poleg teh treh glavnih področij v ločenem prostoruobstaja še nekaj manjših, kot je Lačno polje (Gladno pole) in Dobro polje. Ime Pelagonija izhaja od grške besede Πελαγος, kar pomeni slovensko: morje. Nekateri menijo, da izhaja ime heretika Pelagija od pokrajine Pelagonija.

ZgodovinaUredi

Grški zgodovinar, zemljepisec in filozof, Strabon^[1]je imenoval Pelagonijo Tripolitis^[2], zaradi treh velikih mest v takratni Pelagoniji.

Pelagonijska bitkaUredi

Pelagonija je bila leta 1259 priča usodne Pelagonijske bitke, kjer so se spopadle vojske Bizantinskega cesarstva in združene čete Latinskega cesarstva, ki so bile poražene.

Pomembne osebnostiUredi

Iz zgodovine sta znana dva Pelagonijanca: eden je bil mitološki Pelagon, zavetnik področja ter sin rečnega boga reke Aksij (latinski jeziklatinsko: Axius, danes Vardar). On je bil oče Peonijca Astropeja, ki ga omenja Homer v Iliadi. Drugi je bil Menelaj Pelagonijski († okrog 360 pr. Kr.); on je zbežal iz svojega kraljestva, ko ga je zasedel Filip Makedonski, in se zatekel v Atene, kjer je dobil zavetje in državljanstvo.^[3]

Galerija slikUredi

Prilepsko polje – severni del Pelagonije
Bitoljsko polje – srednji del Pelagonije
Lerinsko polje – južni del Pelagonije z mestom Lerin (Grkigrško: Florina)

OpombeUredi

↑ John Boardman and N. G. L. Hammond. The Cambridge Ancient History Volume 3, Part 3: The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries BC. Cambridge: Cambridge University Press, 1982, p. 284.
↑ Strabo. Geographica, 7.327.
↑ Bosworth, A.B. "Philip II and Upper Macedonia", CQ, 21 (1971).

ViriUredi

Blago na putevima Jugoslavije, Enciklopedijsko-turistički vodič. Jugoslavijapublik, Beograd 1983.
Enciklopedija Jugoslavije, Pelagonija. Izdanje i naklada Jugoslavenskog leksikografskog zavoda, Zagreb MCMLXV (1965).

[1] John Boardman and N. G. L. Hammond. The Cambridge Ancient History Volume 3, Part 3: The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries BC. Cambridge: Cambridge University Press, 1982, p. 284.

[2] Strabo. Geographica, 7.327.

[3] Bosworth, A.B. "Philip II and Upper Macedonia", CQ, 21 (1971).

[1]

[2]

[3]