Guarana

(Preusmerjeno s strani Paullinia cupana)

Guarana, (znanstveno ime Paullinia cupana, portugalsko guaraná) je plazeča rastlina iz družine sapindovk (Sapindaceae). Izvira iz porečja Amazonke in je posebej razširjena v Braziliji. Ima značilne velike liste in socvetja. Znana je po svojem sadežu, ki je velikosti kavnega zrna. Kot prehransko dopolnilo se uporablja za poživitev energije – vsebuje dvakrat več kofeina, kot ga najdemo v kavnih zrnih (prb. 2-4,5% kofeina v semenih guarane v primerjavi z 1-2% v kavnih zrnih). [1]

Guarana

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophytina (cvetnice)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Sapindales (javorovci)
Družina: Sapindaceae (sapindovke)
Rod: Paullinia
Vrsta: P. cupana
Znanstveno ime
Paullinia cupana
Kunth
Sinonimi

P. crysan
P. sorbilis

Kot pri ostalih rastlinah, ki vsebujejo kofein, tudi pri guarani visoka vsebnost kofeina služi kot obrambni mehanizem (toksin), ki odvrača patogene organizme od plodov in semen.[2]

Sadež guarane je lahko rjave do rdeče barve in vsebuje črna semena, ki so delno prekrita z belim arilom. Omenjeni barvni kontrast je viden, če sadež razpolovimo. Ravno barvni kontrast, ki je mnogim ugajal, je bil povod za mnoge mite o guarani.[3]

Zgodovina in kultura uredi

Beseda guarana izhaja iz portugalske besede guaraná, le-ta pa ima zametke v besedi warana v jeziku plemena Sateré-Maué.[4]

Guarana igra pomembno vlogo v kulturi indijanskih plemen Tupa in Guarani. Po mitu, ki datira iz časa plemena Sateré-Maué, je domača guarana nastala po smrti ljubljenega vaškega otroka, ki ga je ubilo božanstvo. Z namenom, da bi vaščane pomirilo, je neko drugo, prijaznejše božanstvo vzelo otrokovo levo oko in ga zakopalo v gozdu. Tam je nato zrasla divja vrsta guarane. Božanstvo je vzelo tudi otrokovo desno oko in ga zakopalo v vasi, tam pa je nato zrasla domača guarana.[5]

Pleme Guarani pripravi čaj iz guarane tako, da odstrani lupino, opere semena in jih nato potolče, dokler zmes ni podobna finemu prašku. Prašek nato zamesijo v testo in oblikujejo cilindre. Tako nastane kruh iz guarane ali t. i. »Brazilia coke«, ki se nato nadrobi in doda v vročo vodo skupaj s sladkorjem.[6]

Rastlino je v 17. stoletju odkril oče Felip Betendorf, kmalu zatem so jo prinesli v Zahodno Evropo. Širše poznana je postala do l.1958.[6]

Sestava uredi

V spodnji tabeli so zapisane nekatere kemijske snovi, ki se nahajajo v guarani.[7][8]

Snov Del rastline Ppm (parts per million)
Adenin seme
Kofein seme 9,100 - 76,000
Katehutanska kislina seme
Holin seme
D-katehin seme
Maščobe seme < 30,000
Gvanin seme
Hipoksantin seme
Sluzi seme
Beljakovine seme < 98,600
Smola seme < 70,000
Saponini seme
Škrob seme 50,000 - 60,000
Tanini seme 50,000 - 120,000
Teobromin seme 200 - 400
Teofilin seme 0 - 2500
Timbonin seme
Ksantin seme
Pepel seme < 14,200

Glede na podatke, zbrane v Biološki magnetnoresonančni banki podatkov (Biological Magnetic Resonance Data Bank), je guaranin definiran kot edina kemijska snov v guarani. Guaranin je identičen kofeinu, pridobljenemu iz drugih virov, kot npr. kava, čaj in maté čaj. Guaranin, tein in matein so torej sinonimi za kofein, če definicije naštetih besed ne vsebujejo drugih lastnosti in kemijskih snovi svojih rastlinskih virov, razen lastnosti kofeina.[9] Naravni viri kofeina vsebujejo poleg le-tega različne kompleksne mešanice ksantinskih alkaloidov, vključno s kardiotoničnima glikozidoma teofilinom in teobrominom ter drugimi snovmi, kot so polifenoli (ti tvorijo netopne komplekse s kofeinom).[10]

Uporaba uredi

Guarano se dodaja sladkanim ali gaziranim pijačam in energijskom napitkom (t. i. energy shots). Je sestavina zeliščnega čaja, lahko jo vsebujejo tudi trdne farmacevtske oblike (kapsule). Južna Amerika v splošnem pridobi večino svojega kofeina iz guarane.[11]

Pijače uredi

Brazilija, tretji največji porabnik brezalkoholnih pijač na svetu ,[12], proizvaja kar nekaj znamk brezalkoholnih pijač, ki vsebujejo ekstrakt guarane. Pijače z dodatkom guarane so v Braziliji celo presegle prodajo kokakole ,[13]. Povzročijo lahko živčnost, ki jo povezujejo s pitjem kofeina.

Kognitivni učinki uredi

Ker je guarana bogata s kofeinom, ima velik vpliv na kognitivne procese. Pri podganah je povečala sposobnost kognitivnih procesov in fizično vzdržljivost v primerjavi s placebom.[14]

V letu 2007 so s pilotno študijo na ljudeh [15] ocenjevali obnašanje oseb v odvisnosti od 4 različnih zaužitih odmerkov (37,5 mg, 75 mg, 150 mg in 300 mg) ekstrakta guarane. Spomin, budnost in razpoloženje so se povišali pri obeh nižjih odmerkih, kar je potrdilo prejšnje rezultate študije izboljšave pomnjenja v odvisnoti od 75 mg odmerka.

Ostala uporaba in stranski učinki uredi

 
Prašek iz semen guarane

V ZDA ima guarana status generally recognized as safe (GRAS).[16]

Preliminarne raziskave so pokazale, da guarana vpliva na občutek, kdaj se telo nasiti. Neka študija je pokazala prb. 5,1 kg izgube telesne mase v 45 dneh pri skupini, ki je jemala mešanico mate-ja, guarane in damiane, v primerjavi z 1 kg izgube telesne mase pri placebo skupini.[17] Čeprav ne moremo sklepati, da je učinke povzročila samo guarana, se ta študija razlikuje od druge, ki je pokazala, da guarana nima vpliva na telesno maso.[18]

Ekstrakt guarane zmanjša agregacijo kunčjih trombocitov do 37% pod spodnjo kontrolno mejo ter zmanjša sintezo tromboksana iz arahidonske kisline do 78% pod spodnjo kontrolno mejo.[19] Ni še znano, če lahko tak vpliv na aktivnost trombocitov vodi do povečanega tveganja za srčni infarkt ali napade ishemije. [20]

Ostale laboratorijske študije so pri kroničnem jemanju guarane pokazale antioksidativne in protibakterijske učinke ter vpliv na znižanje št. maščobnih celic pri miših (če je guarana kombinirana s konjugirano linolensko kislino).[21]

Anekdota pravi, da lahko (individualno ali v kombinaciji s kofeinom in tavrinom) pretirana uporaba energijskih pijač, ki vsebujejo guarano, povzroča pri nekaterih ljudeh (epileptične) napade.[22]

Literatura uredi

  1. D. K. Bempong a; P. J. Houghton a; Kathryn Steadman a. The Xanthine Content of Guarana and Its Preparations. Pharmaceutical Biology. August 1993.
  2. Ashihara H; Sano H; Crozier A (Februar 2008). »Caffeine and related purine alkaloids: biosynthesis, catabolism, function and genetic engineering«. Phytochemistry. 69 (4): 841–56. doi:10.1016/j.phytochem.2007.10.029. PMID 18068204.
  3. Sir Ghillean Prance; Mark Nesbitt (2004). Cultural History of Plants. New York: Routledge. str. 179.
  4. »guarana«. Merriam Webster. Pridobljeno 18. septembra 2007.
  5. Hans T. Beck, "10 Caffeine, Alcohol, and Sweeteners," Cultural History of Plants, ed. Sir Ghillean Prance and Mark Nesbitt (New York: Routledge, 2004) 179
  6. 6,0 6,1 Bennett Alan Weinberg, and Bonnie K.Bealer, The World of Caffeine: The Science and Culture of the World's Most Popular Drug (New York: Routledge, 2001) 259-60
  7. »Guarana«. Dr. Duke's Phytochemical and Ethnobotanical Databases. 18. september 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. novembra 2004. Pridobljeno 18. septembra 2007.
  8. Duke, James A. 1992. Handbook of phytochemical constituents of GRAS herbs and other economic plants. Boca Raton, FL. CRC Press.
  9. »Caffeine«. Biological Magnetic Resonance Data Bank, University of Wisconsin-Madison. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2007. Pridobljeno 19. septembra 2007.
  10. Balentine D.A.; Harbowy M.E.; Graham H.N. (1998). G Spiller (ur.). Tea: the Plant and its Manufacture; Chemistry and Consumption of the Beverage. Caffeine.
  11. Bennett Alan Weinberg, and Bonnie K.Bealer, The World of Caffeine: The Science and Culture of the World's Most Popular Drug (New York: Routledge, 2001) 230
  12. Bennett Alan Weinberg, and Bonnie K. Bealer, The World of Caffeine: The Science and Culture of the World's Most Popular Drug (New York: Routledge, 2001) 192-3
  13. Matt Moffett; Nikhil Deogun; The Wall Street Journal. »Guarana's potent reputation makes consumers drink it up«. Standard-Times. Pridobljeno 18. septembra 2007.
  14. Espinola EB; Dias RF; Mattei R; Carlini EA (Februar 1997). »Pharmacological activity of Guarana (Paullinia cupana Mart.) in laboratory animals«. J Ethnopharmacol. 55 (3): 223–9. doi:10.1016/S0378-8741(96)01506-1. PMID 9080343.
  15. Haskell CF; Kennedy DO; Wesnes KA; Milne AL; Scholey AB (Januar 2007). »A double-blind, placebo-controlled, multi-dose evaluation of the acute behavioural effects of guaraná in humans«. J. Psychopharmacol. (Oxford). 21 (1): 65–70. doi:10.1177/0269881106063815. PMID 16533867.
  16. »Energy Drinks« (PDF). University of California, Davis". april 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. avgusta 2011. Pridobljeno 18. septembra 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  17. Anderson, T; Foght, J (2001). »Weight loss and delayed gastric emptying following a South American herbal preparation in overweight patients«. J Hum Nutr Diet. 14 (3): 243. doi:10.1046/j.1365-277X.2001.00290.x.
  18. Sale C; Harris RC; Delves S; Corbett J (Maj 2006). »Metabolic and physiological effects of ingesting extracts of bitter orange, green tea and guarana at rest and during treadmill walking in overweight males«. Int J Obes (Lond). 30 (5): 764–73. doi:10.1038/sj.ijo.0803209. PMID 16418760.
  19. Bydlowski SP; D'Amico EA; Chamone DA (1991). »An aqueous extract of guaraná (Paullinia cupana) decreases platelet thromboxane synthesis«. Braz. J. Med. Biol. Res. 24 (4): 421–4. PMID 1823256.
  20. Nicolaou, KC; in sod. (1979). »Synthesis and biological properties of pinane-thromboxane A2, a selective inhibitor of coronary artery constriction, platelet aggregation, and thromboxane formation«. Proc. Natl. Acad. Sci. USA. 76 (6): 2566–2570. doi:10.1073/pnas.76.6.2566. PMID 288046.
  21. Terpstra; in sod. (2002). »The Decrease in Body Fat in Mice Fed Conjugated Linoleic Acid Is Due to Increases in Energy Expenditure and Energy Loss in the Excreta«. J Nutr. 132: 940–945. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2010. Pridobljeno 19. maja 2009.
  22. Iyadurai SJ; Chung SS (Maj 2007). »New-onset seizures in adults: possible association with consumption of popular energy drinks«. Epilepsy Behav. 10 (3): 504–8. doi:10.1016/j.yebeh.2007.01.009. PMID 17349826.

Zunanje povezave uredi