Palača Ferreria (Palazzo Ferreria), uradno Palača Buttiġieġ-Francia (Palazzo Buttiġieġ-Francia),[3] je palača blizu vhoda v Valletto, glavno mesto Malte. Zgrajena je bila v 19. stoletju,[4] zasnoval pa jo je arhitekt Giuseppe Bonavia. Pri oblikovanju, na katerega so vplivale italijanske stavbe, je uporabil zanimiv koncept dodajanja lokalnih lesenih balkonov. Zaščitena je kot državni spomenik 2. stopnje.

Palača Ferreria
Palazzo Ferreria
Palača Ferreria leta 2019
Zemljevid
Prejšnja imenaPalača Francia
Splošni podatki
Tippalača
Arhitekturni slogBeneška gotika[1]
LokacijaValletta, Malta
Koordinati35°53′48.6″N 14°30′36″E / 35.896833°N 14.51000°E / 35.896833; 14.51000
Named forJohn Louis Francia
Dokončano1876
LastnikVlada Republike Malte
Tehnični podatki
MaterialApnenec
Projektiranje in gradnja
ArhitektGiuseppe Bonavia[2]

Zgodovina uredi

 
Livarna Reda sv. Janeza (levo), ki je stala na zemljišču Palače Ferreria (leto 1859)

Na parceli palače je nekdaj obstajala livarna Reda sv. Janeza, ki je proizvajala viteško orožje. Giuseppe Buttigieg in njegova žena Giovanna Camilleri sta zemljišče pridobila od vlade, konec 19. stoletja pa sta zgradila Palačo Ferreria. Na fasadi sta vidna grba Buttigiegov in Camillerijev. Palača je bila dana za doto njuni hčerki Teresi Buttigieg. Poročila se je s polkovnikom Johnom Louisom Francio, čigar ime je palača nekaj časa nosila. Francia je bil Španec iz britanske kolonije Gibraltar in se je s Tereso srečal na Malti, ko je Francia bil v britanski vojski. Palača Ferreria je druga največja palača v Valletti. Večja od nje je le Palača velikega mojstra.[4]

 
Med 2. svetovno vojno je bilo v Valletti več stavb poškodovanih, vključno s Palačo Ferreria (na levi)

Družina Francia je v palači živela do leta 1947. Zaradi vojne je bila v Valletti uničenih večina stavb. Laburistična vlada, ki jo je vodil Dom Mintoff je od Francie najela del palače za oddelek za javna dela, da bi rekonstruiral in obnovil v vojni porušeno Valletto. Družina je obdržala majhen del palače kot apartma, ki ga danes uporablja urad Malteške vlade.[5] Leta 1979 je družina palačo prodala vladi, ki jo je v tistem času zopet vodil Dom Mintoff. Danes je v spodnjem delu palače več trgovin.[4]

 
Eden izmed vhodov v Palačo Ferreria, ki je danes trgovina z oblačili

Palača je bila obnovljena leta 2017.[6]

Arhitektura uredi

Arhitekt Palače Ferreria je Giuseppe Bonavia, ki je zasnoval tudi La Borso in stolp Lija Belvedere.[7] Malteška uprava za okolje in načrtovanje je palačo razglasila kot državni spomenik 2. stopnje.[8] Bonavia je želel palačo zasnovati potem, ko je izgubil ponudbo, da bi bil arhitekt Kraljeve operne hiše, s palačo pa je tudi želel pokazati, česa je sposoben in kaj bi se zgodilo, če bi bil za arhitekta izbran on in ne Edward Middleton Barry.

Galerija uredi

Notranjost Palače Ferreria

Sklici uredi

  1. Bugeja, Lino (4. januar 2015). »Valletta – vibrant city of many styles«. Times of Malta (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 23. aprila 2021.
  2. Bugeja, Lino M.; Buhagiar, Mario; Fiorini, Stanley (1993). Artistic, architectural and ecclesiastical aspects (v angleščini). Valletta: Malta University Services. str. 454. ISBN 9990944024.
  3. »Buttigieg Francia Palace«. myguide.com.mt (v angleščini). Pridobljeno 23. aprila 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  4. 4,0 4,1 4,2 Gauci, Joseph (19. januar 2009). »Brief history of Palazzo Ferreria«. Times of Malta (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 15. aprila 2012. Pridobljeno 23. aprila 2021.
  5. »Ministry of Education, Employment and the Family«. malta.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2014. Pridobljeno 23. aprila 2021.
  6. Scicluna, Edward (17. oktober 2016). »Health, Sports and Culture«. Budget Speech 2017 (PDF) (v angleščini). Valletta: Ministry for Finance. str. 139, 140. ISBN 978-99957-58-15-8. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. oktobra 2020. Pridobljeno 23. aprila 2021.
  7. Sant Fournier, Steve. »Villa Gourgion and the Lija Belvedere« (v angleščini). user.orbit.net.mt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2015. Pridobljeno 23. aprila 2021.
  8. »One World - Protecting the most significant buildings, monuments and features of Valletta (68)«. timesofmalta.com (v angleščini). 6. januar 2009. Pridobljeno 23. aprila 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)

Zunanje povezave uredi