Pašteta
Pašteta [paštéta] (tudi pasteta) je namaz iz nasekljanega in pretlačenega mesa, drobovine in začimb.[1]
.jpg)
Po Pravilniku o kakovosti mesnih izdelkov in mesnih pripravkov je pašteta mesni izdelek, ki vsebuje meso, slanino ali druge živalske oziroma rastlinske maščobe, bujon ali vodo, drobovino (jetra), kožice, dodatne sestavine, aditive, začimbe in tehnološke dodatke. Pašteta mora biti mazava, homogena in gladke tektsure. Ne sme imeti vidne strukture mišičnega in maščobnega tkiva, izločene maščobe ali želeja. Mora biti skladnega vonja in okusa, brez zažganih in drugih tujih priokusov. Lahko vsebuje največ 35 odstotkov maščob. V jetrni pašteti mora biti vsaj 15 odstotkov (perutninskih) jeter. Izdelek, ki tem prepisom ne ustreza, je imenovan mesni namaz ali namaz z mesom.[2]
Izvor besede uredi
Izraz pašteta je privzet iz nemškega Pastete.[3]
Blagovne znamke uredi
Blagovna znamka Kekec podjetja Mip DML v stečaju je leta 2015 šla v last podjetja Osem, ki je leta 2018 dokončno postal lastnik, ko je na sodišču zmagal nad zahtevo Pomurke po izbrisu te blagovne znamke.[4][5]
Kritike glede vpliva na zdravje, sestavin in oglaševanja uredi
Slovenija uredi
Dodane maščobe pripomorejo k mazljivosti paštete, vendar so nezdrave.[6] V eni od slovenskih revij za otroke je bila pašteta s preveliko količino soli in maščob oglaševana z risanimi liki in ugankami.[7] Zveza potrošnikov Slovenije je izrazila nezadovoljstvo nad pašteto s preveč soli in maščob, ki z oglasi in embalažo nagovarja otroke. Uvrstila jo je med energijsko bogata in hranilno revna živila, ki se jih ne uživa vsak dan.[8][9] Pri analizi tuninih paštet leta 2018 je odkrila nizek delež tunine, veliko maščob in soli ter aditive (ksantam gumi, mononatrijev glutamat). Ocenila je, da najdražji tunin namaz ni tudi najboljši. Svetovala je izdelavo domačega namaza, ki ni obremenjen z aditivi.[10][11] Nacionalni inštitut za javno zdravje je pašteto uvrstil med živila s preveč soli, ki se jih redko je ali pa se jim sploh izogne.[12]
Hrvaška uredi
Hrvaško društvo Prijatelji životinja je leta 2007 protestiralo proti podobi Miki Miške na embalaži paštete PIK Vrbovec.[13]
Zanimivosti uredi
Antonija Trampuž, ki je leta 1995 dopolnila 90 let, je bila ujetnica koncentracijskega taborišča Rawensbrück. Tam so ob nedeljah dobivali pašteto, ki ji je bila všeč, dokler ni v njej našla konca prsta z lakiranim nohtom.[14]
Sorodne jedi uredi
Sklici uredi
- ↑ Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 11. 2021.
- ↑ »Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov in mesnih pripravkov«. pisrs. 28. september 2017. Pridobljeno 27. novembra 2021.
- ↑ SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 11. 2021.
- ↑ »Razprodaja blagovnih znamk: za Kekec pašteto 220 tisočakov, za MIP borih 5400 evrov«. RTVSLO.si. 29. januar 2015. Pridobljeno 27. novembra 2021.
- ↑ STA, Ba Pa (14. februar 2018). »Osem končno lastnica znamke Kekec«. old.delo.si. Pridobljeno 27. novembra 2021.
- ↑ str. 9. Mrzlikar, Helena. "V boju proti holesterolu". Dolenjski list (26.09.1996), letnik 47, številka 39. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ str. 60 in 61. ŽIVILSTVO in prehrana danes in jutri 11 : svetovni dan hrane, 16. oktober 2012 : zbornik / [zbrali in uredili Blanka Vombergar in Vesna Grgan]. - Maribor : Izobraževalni center Piramida, Višja strokovna šola, 2012. pridobljeno 27. novembra 2021
- ↑ »Kako preverimo, če je živilo primerno za vsakodnevno uživanje?«. ZPS. 2. julij 2021. Pridobljeno 27. novembra 2021.
- ↑ »Živila, ki naj bodo na jedilniku izjema, ne pravilo«. www.delo.si. 21. julij 2021. Pridobljeno 27. novembra 2021.
- ↑ »Je pašteta res `dobra´ stran kruha?«. ZPS. 4. april 2018. Pridobljeno 27. novembra 2021.
- ↑ »Tržni pregled tuninih paštet«. ZPS. 30. april 2018. Pridobljeno 27. novembra 2021.
- ↑ »Sol in zdravje«. www.nijz.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. novembra 2021. Pridobljeno 27. novembra 2021.
- ↑ »Prijatelji životinja traže od Disneya da prekine suradnju s PIK Vrbovcem«. www.jutarnji.hr (v hrvaščini). 30. avgust 2007. Pridobljeno 27. novembra 2021.
- ↑ Tolar, Ljudmila. "Številka 8282 - Rawensbruck". str. 31. Zasavc (09.03.1995), letnik 5, številka 9. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
Zunanje povezave uredi
Predstavnosti o temi pašteta v Wikimedijini zbirki