Odpre glavni meni

Oriónova meglíca (tudi Velíka meglíca, Oriónov mèč in znana tudi kot Messier 42, M42 ali NGC 1976) je difuzna (emisijska) meglica v ozvezdju Oriona. Verjetno je najsvetlejša difuzna meglica na nebu, vidna s prostim očesom. Zelo dobro je vidna celo v slabših binokularjih.

Orionova meglica
Difuzna meglica
Orion Nebula - Hubble 2006 mosaic 18000.jpg Celotna Orionova meglica v vidni svetlobi
Opazovalni podatki: J2000,0 epoha
Rektascenzija05h 35m 17,1s[1]
Deklinacija-05° 23′ 25″[1]
Oddaljenost1500 sv. l. sv. l.
Navidezni sij (V)+4,0[1]
Navidezni premer (V)65 × 60 arcmin[1]
OzvezdjeOrion
Fizikalne značilnosti
Premer15 sv. l.[2] sv. l.
Absolutni izsev (V)
Druge značilnostiKopica Trapez
OznakeM42, NGC 1976,
LBN 974
Glej tudi: seznami meglic
Panoramska slika središča meglice, kot jo je novembra 2003 posnel vesoljski teleskop Hubble. Vidno polje obsega približno 2,5 svetlobnih let. Na sredini levo je vidna kopica Trapez. Vir:NASA.

Meglica je oddaljena od Zemlje 0,49 kpc (1600 sv. l.). Meglico je leta 1610 odkril francoski astronom Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, leto kasneje 1611 pa neodvisno od njega švicarski astronom Johann Baptist Cysat, in od tedaj je navduševala ljubitelje nočnega neba in astronome.

Orionova meglica vsebuje mlado razsuto kopico z zelo mladimi zvezdami vrste T-Bika, ki še ne ležijo na glavnemu nizu in se nepravilno spreminjajo. Z novejšimi opazovanji in še posebej s Hubblovim vesoljskim daljnogledom so našli prek 150 zvezd, ki jih obkrožajo svetli prašni obroči. Ti naj bi predstavljali protoplanetne sestave.

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Popravljeni podatki NGC za NGC 1976 v skladu z NGC/IC Database Files Wolfganga Steinickeja.
  2. 1500 × sin( 66′ / 2 ) = 14-15 sv. l. premer

Zunanje povezaveUredi