Orange, Vaucluse

Orange (provansalsko Aurenja/Aurenjo) je mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Po popisu iz leta 2006 je mesto imelo 28.889 prebivalcev.

Orange, Vaucluse
Občina
Lega
44°8′15″N 4°48′32″E
Država	Francija
Regija	Provansa-Alpe-Azurna obala
Departma	Vaucluse
Okrožje	Avignon
Kanton	Orange-Vzhod Orange-Zahod
Upravljanje
• Župan (1995-2014)	Jacques Bompard
Površina 1	74,2 km2
Prebivalstvo  (1. januar 2017)	28.919
• Gostota	390 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletje (DST)	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	84087 /84100
Nadmorska višina	24–127 m (povp. 50 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Slavolok zmage, Orange

Orange je od leta 1981 pod imenom »Rimsko gledališče z okolico in Slavolok zmage mesta Orange« na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine.

Geografija

Kraj leži v grofiji Venaissin ob reki Eygues, 21 km severno od Avignona.

Administracija

Orange je sedež dveh kantonov:

• Kanton Orange-Vzhod (del občine Orange, občine Camaret-sur-Aigues, Jonquières, Sérignan-du-Comtat, Travaillan, Uchaux, Violès: 27.218 prebivalcev),
• Kanton Orange-Zahod (del občine Orange, občina Caderousse, Châteauneuf-du-Pape, Piolenc: 23.051 prebivalcev).

Oba kantona sta sestavna dela okrožja Avignon.

Zgodovina

Orange je bila prvotno galska naselbina Arausio, pri kateri se je leta 105 pr. n. št. odvijala bitka, v kateri so plemena Kimbrov in Tevtonov hudo porazila dve rimski legiji.

Rimsko naselbino so ustanovili leta 35 pr. n. št. veterani druge galske rimske legije kot Colonia Julia Firma Secundanorum Arausio, ki je postala središče obsežnega ozemlja severne Provanse. Kraj, sprva poimenovan po galskem vodnem božanstvu, je šele kasneje dobil povezavo s sadjem pomaranče. V 4. stoletju je bila v njem ustanovljena škofija, ki je gostila dve sinodi ( v letih 441, 529). Slednja je bila pomembna zaradi Pelagijeve herezije. Škofija je obstajala vse do francoske revolucije, ko je bila formalno ukinjena s konkordatom leta 1801, njeno ozemlje pa je bilo priključeno škofiji v Avignonu.

Suvereni karolinški grofje Oranga, glej Oranski, so izvirali iz 8. stoletja, nasledstvo je prešlo na gospostvo Baux, ki je postalo povsem neodvisno z razpustitvijo Arležanskega kraljestva po letu 1033. Leta 1163 je bil Orange znotraj Svetorimskega cesarstva povzdignjen na raven kneževine.

Ko je nassavski grof Viljem Tihi podedoval naslov oranskega kneza leta 1544, je sama kneževina bila vključena v posesti novonastale hiše Orange-Nassau. To jo je v času verskih vojn postavilo na protestantsko stran. Ob začetku osemdesetletne vojne leta 1568 je Viljem kot poveljnik vodil boj za nizozemsko neodvisnost od Španije, po njegovi usmrtitvi leta 1584 pa ga je na tem mestu zamenjal njegov sin Mavricij Oranski, ki je utemeljil neodvisnost Republike nizozemskih provinc, kasnejše Nizozemske, kateri še danes vlada rodbina Orange-Nassau. Princ Viljem III. Oranski je vladal Angliji kot Viljem III. Angleški (1650-1702). Ime Orange se nahaja tudi drugod po svetu pod nizozemskim vplivom, npr. Slobodna država Oranje v Južnoafriški republiki, tako so jo poimenovali Buri, nekdanji naseljenci tudi nizozemskega porekla.

Mesto Orange je ostalo del razpršenih nassavskih posesti vse do njegove osvojitve s strani francoskih sil pod Ludvikom XIV. 1672 med francosko-nizozemsko vojno, s sporazumom v Utrechtu 1713 pa je bilo dokončno predano Franciji. Po francoski revoluciji je bil prvotno v departmaju Drôme, nato v Bouches-du-Rhône, na koncu pa pristal v departmaju Vaucluse.

V mestu se danes nahaja oddelek Francoske tujske legije - armored 1er REC (prvi tujski konjeniški polk).

Znamenitosti

• rimsko gledališče, obnovljeno 1869, je danes prizorišče vsakoletnega opernega festivala Chorégies d'Orange,
• slavolok zmage; sodobni raziskovalci ga datirajo v čas cesarja Avgusta (63 BC - 14 AD); je bil zgrajen na nekdanji rimski cesti via Agrippa v slavo veteranom galskih vojn in Legije II. Auguste, kasneje pod Tiberijem preoblikovano v spomin na Germanikove zmage nad germanskimi plemeni v Porenju. Slavolok vsebuje napis posvečen cesarju Tiberiju v letu 27 AD. Okrašen je z različni reliefi na vojaško temo, vključno s pomorskimi bitkami in boji Rimljanov z Germani in Galci.
• katedrala Notre-Dame-de-Nazareth, zgrajena 1208, samostan 1338 (porušen 1563), med verskimi vojnami 1561 opustošena.
• Mestni park na hribu Saint-Eutrope, na njem se je nekdaj nahajala citadella, porušena po odloku Ludvika XIV.
• dvorec Oranjskih princev.

Pobratena mesta

• Breda (Nizozemska),
• Byblos (Libanon),
• Diest (Belgija),
• Dillenburg (Nemčija),
• Jarosław (Poljska),
• Kielce (Poljska),
• Orange (Kalifornija, ZDA),
• Rastatt (Nemčija),
• Spoleto (Italija),
• Vélez-Rubio (Španija),
• Vyškov (Češka),
• Weifang (Ljudska republika Kitajska).

Glej tudi

• seznam mest v Franciji

Zunanje povezave

• Uradna stran (francosko)
• UNESCO