Odprti Balkan

Odprti Balkan

albanščina: *Ballkani i Hapur*
makedonščina: Отворен Балкан
*Otvoren Balkan*
srbščina: Отворени Балкан
*Otvoreni Balkan*
albanščina:	Ballkani i Hapur
albanščina:	Ballkani i Hapur
makedonščina:	Отворен Балкан; Otvoren Balkan
srbščina:	Отворени Балкан; Otvoreni Balkan
	Države članice; Morebitne prihodnje članice
Upravna središča	Beograd; Skopje; Tirana;
Uradni jeziki	albanščina; makedonščina; srbščina;
Članstvo	Albanija; Severna Makedonija; Srbija; ;
Ustanovitev	29. 7. 2021
Površina
• skupaj	131,935 km2
Prebivalstvo
• ocena 2020	11.786.310
BDP
• skupaj (nominal.)	80,027 milijarde $
• na preb. (PKM)	16.658 $
Valuta	lek; denar; dinar;
Časovni pas	UTC+01:00
	+

Odprti Balkan (albansko Ballkani i Hapur; makedonsko Отворен Балкан, latinizirano: Otvoren Balkan; srbsko Отворени Балкан, latinizirano: Otvoreni Balkan) je gospodarska in politična povezava treh držav članic na Balkanu: Albanije, Severne Makedonije in Srbije. Povezava ima površino 131.935 km² in ocenjeno število prebivalstva 12 milijonov. Uradni jeziki so albanščina, makedonščina in srbščina. Upravna središča povezave so prestolnice držav članic: Beograd, Skopje in Tirana. Namen povezave je povečanje trgovinske izmenjave in sodelovanja ter tudi izboljšanje bilateralnih odnosov. Sproščen bo prehod meja za ljudi in blago med državami članicami, poenostavljeni bodo postopki zaposlovanja med državami, medsebojnega priznavanje šolskih spričeval in podobno.^[1]

Za povezavo se uporablja tudi neuradno poimenovanje »mini schengen«.^[2]

Ozadje uredi

Oktobra 2019 so voditelji ustanovnih članic, srbski predsednik Aleksandar Vučić, albanski predsednik vlade Edi Rama in njegov makedonski kolega Zoran Zaev, v Novem Sadu podpisali deklaracijo, ki je predvidevala vzpostavitev skupnega trga s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi. K pobudi so povabili tudi Bosno in Hercegovino, Črno goro in Kosovo.^[2] Isti voditelji so se julija 2021 sestali v Skopju, kjer je pobuda uradno tudi dobila ime Odprti Balkan.^[3]

21. decembra 2021 so Aleksandar Vučić, Edi Rama in Zoran Zaev na srečanju v Tirani podpisali sporazum o prostem pretoku delovne sile ter se dogovorili o nekaterih drugih vidikih povezave, kot so poenostavitve pri prehajanju meje, uskladitve zakonodaje na področju veterinarstva, trgovanja z živalmi, varnosti hrane in hrane za živali. Pozvali so EU, naj podpre pobudo Odprti Balkan.^[4]

Sklici uredi

↑ »Pobuda Odprti Balkan prinaša upanje za regijo na slepem tiru«. Delo.com. 29. december 2021. Pridobljeno 30. decembra 2021.
↑ ^2,0 ^2,1 »Če bo Odprti Balkan uspel, od leta 2023 za Srbe, Makedonce in Albance ne bo več mej«. 24ur.com. 29. julij 2021. Pridobljeno 31. decembra 2021.
↑ »Projekt Odprti Balkan dobiva konkretne obrise«. Dnevnik.si. 5. november 2021. Pridobljeno 31. decembra 2021.
↑ »Odprti Balkan ustvarja enotni trg delovne sile«. Dnevnik.si. 22. december 2021. Pridobljeno 31. decembra 2021.

[1] »Pobuda Odprti Balkan prinaša upanje za regijo na slepem tiru«. Delo.com. 29. december 2021. Pridobljeno 30. decembra 2021.

[24ur1-2] 2,0 ^2,1 »Če bo Odprti Balkan uspel, od leta 2023 za Srbe, Makedonce in Albance ne bo več mej«. 24ur.com. 29. julij 2021. Pridobljeno 31. decembra 2021.

[3] »Projekt Odprti Balkan dobiva konkretne obrise«. Dnevnik.si. 5. november 2021. Pridobljeno 31. decembra 2021.

[dnevnik1-4] »Odprti Balkan ustvarja enotni trg delovne sile«. Dnevnik.si. 22. december 2021. Pridobljeno 31. decembra 2021.

[1]

[2]

[3]

[4]