Obdelava signalov

Obdelava signalov je panoga elektrotehnike, ki se ukvarja z zajemom, analizo, modificiranjem in sintetiziranjem signalov – spremenljivk, ki nosijo informacije o stanju in vedenju določenih sistemov v okolju. Glavni področji delovanja sta izboljšanje prenosa signalov na daljavo (na primer zmanjševanje vpliva šuma v telefonskih povezavah) in razvoj načinov uporabe signalov, tj. izluščevanja informacij iz njih.

Časovni zapis (oscilogram) signala na prvi pogled vsebuje samo šum, toda tehnika obdelave signalov, imenovana ocena spektralne gostote, izlušči pet jasno izraženih frekvenčnih komponent.

Že od druge polovice 20. stoletja na tem področju prevladujejo digitalne tehnike (digitalna obdelava signalov, DSP), ki vključujejo digitalizacijo – pretvorbo spremenljivk v diskretne vrednosti za obdelavo z računalniki. Področje je doživelo razmah po zaslugi pionirskega dela ameriškega matematika Claudea Shannona, ki je leta 1948 izdal temeljno delo o matematični teoriji informacij, in razvoja računalništva.

Obdelava signalov se uporablja na številnih področjih tehnike in znanosti, kot so telekomunikacije (npr. prenos, filtriranje šuma, stiskanje podatkov), kontrolni sistemi, obdelava zvoka in slik, radarska tehnika, seizmologija, medicina (npr. rekonstrukcija slik za računalniško tomografijo) itd.

Viri

• Fifty Years of Signal Processing: The IEEE Signal Processing Society and its Technologies, 1948–1998 (PDF). The IEEE Signal Processing Society. 1998.
• Smith, Steven W. (1997). The scientist and engineer's guide to digital signal processing. San Diego: California Technical Pub. ISBN 0-9660176-3-3. OCLC 39229533.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi obdelava signalov v Wikimedijini zbirki