Odpre glavni meni

Občina Ankaran

občina v Sloveniji

Občina Ankaran (italijansko: Comune di Ancarano) je 212. občina v Republiki Sloveniji. Občina je nastala leta 2011 z odcepitvijo naselja Ankaran iz občine Koper.

Občina Ankaran
Comune di Ancarano
Zemljevid na Geopediji
Površina: 8,0 km²
Župan: Gregor Strmčnik
Prebivalcev
 - moških
 - žensk
3206 (2019)[1]
1554
1652
Povprečna starost:
Delovno aktivnih:
 - brezposelnih:

Povprečna plača ():
 - bruto:
 - neto:
 

Študentov:
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002

Zgodovina upravne ureditveUredi

Območje današnje Občine Ankaran je bilo do konca 18. stoletja del Beneške republike, ki je propadla leta 1797. območje sta si upravno delila komuna Milje, kamor je sodil del od Debelega rtiča do Lazareta, in Koper ki je obvladoval ostalo ozemlje. Po tem je območje prešlo pod avstrijsko oblast, ki je leta 1803 ustanovila tržaški gubernij, Koper je postal sedež okrožnega glavarstva, Milje pa so bile ena izmed malih občin. Po porazu pri Slavkovu je Avstrija izgubila ozemlje, ki je bilo priključeno Italijanskemu kraljestvu, leta 1806 je bil ustanovljen departma Istra, ki se je delil na distrikte. Po ustanovitvi Ilirskih provinc leta 1809 je bila naslednje leto ustanovljena provinca Istra. V tem obdobju se po francoskem vzoru oblikujejo merije. Merija Milje je bila tako vključena v  novoustanovljeni koprski distrikt, vendar je ozemeljsko od koprske občine pridobila ozemlje naselij Osp, Hrvatini, Elerji, Korošci, Božiči, Škofijami in Plavjami ter samostanskimi posestmi v Valdoltri in Ankaran. S tem je območje Ankarana za dobro stoletje upravno povezano z mestom na drugi strani gričevnate verige.[2]

Avstrijci so francoske občine spremenili v glavne občine z nadžupani oziroma višjimi rihrarji in podobčine z rihtarji; oboje je imenovalo okrajno glavarstvo. Koprski okrajni komisariat je bil tako razdeljen na dve glavni občini, koprsko in miljsko. Ankaransko ozemlje, je bilo upravno združeno v podobčino Valle (območje sv.Jerneja, Valdoltre in Ankarana), ki je bila del velike občine Milje.[2]

Po kapitulaciji in razpadu  avstro-ogrske monarhije je ozemlje Istre zasedla Kraljevina Italija, ki je že 19. novembra 1918 poleg vojaške uvedla tudi civilno upravo. Lokalna samouprava je bila v slovenskih in hrvaških oblinah ukinjena že marca 1919, drugod pa z prihodom fašizma na oblast. Istrski del Julijske krajine je sodil pod guvernerja v Trstu. Po fašističnemu prevzemu oblasti konec leta 1922 ozemlje Julijske krajine razdeljeno na Puljsko, Tržaško in Videmsko pokrajino, ki so jim načelovali prefekti. Dokončna ukinitev lokalne samouprave na celotnem ozemlju Julijske krajine pride z kraljevim dekretom z dne 4. februarja 1926, ko so bili odpravljeni vsi še obstoječi občinski sveti in župani v občinah z manj kot 5000 prebivalci, nadomestili pa so jih imenovani podestaji. Leta 1923 Občina Koper od miljske občine pridobila del k.o. Škofije ter del k.o. Oltra in s tem verjetno večino ozemlja današnje ankaranske občine. Naslednje leto je ob ustanovitvi pokrajin koprska občina vključena v Puljsko, miljska pa v Tržaško pokrajino.[2]

Po koncu 2. svetovne vojne je ozemlje Ankarana razdeljeno z t.i. Morganovo linijo, ki je najprej delila cono A in cono B Julijske krajine, od uveljavitve Pariške mirovne pogodbe septembra leta 1947 pa med cono A in cono B svobodnega Tržaškega ozemlja. V coni A pod zavezniško vojno upravo je ostalo ozemlje od Debelega rtiča, prek slemena Miljskih hribov do Škofij. Ostalo ozemlje občine je bilo pod vojno upravo Jugoslovanske armade. [3][4]

Z Londonskim memorandumom je FLR Jugoslavija pridobila dodatnih 11 km² ozemlja do današnje meje meje z Italijo.[5] Leta 1955 se je z oblikovanjem komunalnega sistema lokalne samouprave v LR Sloveniji oblikovalo 62 občin, ena od teh je bila tudi Mestna občina Koper (MOK), katere del je posla tudi Ankaran. Leta 1974 je ob reformi ustave prišlo tudi do nove organizacije krajevnih skupnosti, ki pripelje do ustanovitve KS Ankaran.[6]

Po osamosvojitvi Slovenije pride do reforme lokalne samouprave. V prvem poskusu je je vzpostavljenih 340 referendumskih območij, kjer poteka referendumi o preoblikovanju občin 23. maja 1994, razen v Občini Koper, kjer je zaradi odločitve Ustavnega sodišča RS, ki je nasprotovalo enotnemu referendumskemu območju v občini, referendum preložen na september 1994.[7] Referendumsko območje se tokrat ne spremeni, zgolj štetje je izvedeno po vsaki KS posebej.[8] Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige.[9][6]

Nastanek občine: referendum za samostojno občino AnkaranUredi

Pobude za ustanovitev samostojne občine in odcepitev od Mestne občine Koper so se nadaljevale tudi po obeh neuspelih referendumih. Ponovna pobuda za ustanovitev Občine Ankaran - Hrvatini je prišla s strani sveta KS Hrvatini, že leta 1999, vendar je bila pobuda zavrnjena s strani Svet KS Ankaran. Novo pobudo za skupno občino s Hrvatini je dalo društvo upokojencev leta 2005, podprl ga je tudi Svet KS Ankaran.[10]  Predlog, kot eden od šestnajstih je doživel podporo Službe vlade za lokalno samoupravo in DZ je razpisal referendum, ki je potekal 29. januarja 2006, vendar je bil rezultat negativen, saj je proti novi občini glasovalo 66,39 odstotka volilcev.[11]

9.11.2009 je bil izveden nov referendum za samostojno Občino Ankaran z odcepitvijo zgolj naselja Ankaran, ki se je končal s pozitivnim izidom (56 % za),[12] Zakon o ustanovitvi občine Ankaran je bil v Državnem zboru, najprej potrjen 30. marca 2010, nato je Državni svet dal odložilni veto na zakon, ki je ob ponovnem glasovanju zmanjkal glas do potrebne absolutne večine za potrditev.[13]

Pobudniki ustanovitve občin Ankaran in Mirna so vložili zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti razpisa lokalnih volitev leta 2010.  Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje lokalnih volitev o omenjenih občinah ter Državnemu zboru naložilo ustanovitev obeh občin, ki sta izpolnjevali pogoje za ustanovitev. Po tem je postopek za ustanovitev občine Mirna tekel naprej ter je bil izglasovan, predlog za ustanovitev občine Ankaran pa je doživel ponovno zavrnitev.[10]

Položaj ustanavljanja občine Ankaran je bil vse bolj zapleten in v navidez brezizhodnem položaju. Razrešilo ga je Ustavno sodišče RS, ko je s sodbo z dne 9. Junija 2011 ustanovilo novo občino Ankaran, ki obsega naselje Ankaran. Določilo je tudi, da  občinski svet sestavlja 13 članov, od tega en pripadnik italijanske avtohtone narodne skupnosti.Določilo je tudi, da se prve volitve izvedejo ob naslednji rednih volitvah. Hkrati s tem je razpisala občinske volitve v MOK, ki jih je prejšnje leto zadržalo. pri čemer se prve volitve v organe nove občine izvedejo v okviru rednih lokalnih volitev leta 2014.[14] Za prvega župana je bil izvoljen Gregor Strmčnik, ki je bil eden od vodilnih pri ustanavljanju občine. Na volitvah je v prvem krogu premagal kandidata Gašparja Gašparja Mišiča.[15]Gregor Strmčnik je bil 18. novembra 2018 ponovno potrjen za župana Ankarana, hkrati je njegova lista Radi imamo Ankaran dobila 9 sedežev v občinskem svetu.[16]

ViriUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. 2,0 2,1 2,2 Leon, Marin (1991). "Upravna in teritorialna razdelitev Slovenske Istre v zadnjih treh stoletjih". Annales. Series historia et sociologia. Pridobljeno dne 4.1.2019. 
  3. Troha, Nevenka (1997). "Uprava v Slovenskem primorju 1918-1954 (Pregled)". Arhiv. Pridobljeno dne 4.1.2018. 
  4. Marin, Leon (1992). "Upravna in teritorialna razdelitev Slovenske Istre v zadnjih treh stoletjih, drugi del". Annales. Series historia et sociologia. 
  5. Darovec, Darko (2000). Kratka zgodovina Istre. Založba Annales. ISBN 978-961-6328-75-3. 
  6. 6,0 6,1 Grafenauer, Božo (2000). Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. ISBN 961-6009-90-7. 
  7. "Odlok o spremembi odloka o razpisu referenduma za ustanovitev občine Koper, Uradni list RS, št. 45/1994". Pridobljeno dne 4.1.2019. 
  8. "Poročilo o izidu referenduma za ustanovitev občine Koper dne 11. septembra 1994, Uradni list RS, št.57/1994,". Pridobljeno dne 4.1.2019. 
  9. "Poročilo o izidu referendumov za ustanovitev občin in za določitev oziroma spremembo njihovih območij ter za spremembo imen in sedežev občin dne 19. aprila 1998". Pridobljeno dne 4.1.2019. 
  10. 10,0 10,1 Tršar, Tjaša (2012). Proces ustanavljanja občine – primer Ankarana. Fakulteta za družbene vede. ISBN http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/trsar-tjasa.pdf Preveri |isbn= vrednost: napačen znak (pomoč). 
  11. "Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij, ki je bil 29. januarja 2006, Uradni list RS, št 13/2006". 
  12. "V Ankaranu in na Mirni za ustanovitev svoje občine". Delo.si. 9. november 2009. 
  13. "Ankaran in Mirna ne bosta občini". MMC RTV Slovenia. 22. april 2010. 
  14. "Odločba o ustanovitvi občine Ankaran". Uradni list. 9. junij 2011. 
  15. Izbrali prvega župana Ankarana, Zurnal24.si, pridobljeno 20. oktober 2014.
  16. "Poročilo o izidu rednih volitev župana in članov Občinskega sveta Občine Ankaran, dne 18. novembra 2018". Pridobljeno dne 4.1.2018. 

Zunanje povezaveUredi