Noyon je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Oise regije Pikardije. Leta 1999 je naselje imelo 14.471 prebivalcev.

Noyon
Cathédrale de Noyon.JPG
Noyon se nahaja v Francije
Noyon
Noyon se nahaja v Hauts-de-France
Noyon
49°34′52″N 2°59′56″E / 49.58111°N 2.99889°E / 49.58111; 2.99889Koordinati: 49°34′52″N 2°59′56″E / 49.58111°N 2.99889°E / 49.58111; 2.99889
DržavaFrancija
RegijaHauts-de-France
DepartmaOise
OkrožjeCompiègne
KantonNoyon
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays Noyonnais
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Pierre Vaurs
Površina
1
18 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
13.519
 • Gostota750 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
60471 /60400
Nadmorska višina36–153 m
(povp. 52 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

GeografijaUredi

Kraj leži v severni Franciji ob reki Oise in njenem istoimenskem kanalu, 80 km vzhodno od Beauvaisa.

AdministracijaUredi

Noyon je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Appilly, Babœuf, Beaurains-lès-Noyon, Béhéricourt, Brétigny, Caisnes, Cuts, Genvry, Grandrû, Larbroye, Mondescourt, Morlincourt, Passel, Pont-l'Évêque, Pontoise-lès-Noyon, Porquéricourt, Salency, Sempigny, Suzoy, Varesnes, Vauchelles in Ville s 24.829 prebivalci.

Kanton je sestavni del okrožja Compiègne.

ZgodovinaUredi

Prvotno oporišče belgijskega plemena Veromandui, je med rimsko osvojitvijo Galije zavzel rimski cesar Julij Cezar in ga obnovil kot Noviomagus Veromanduorum, omenjen v Antoninovem itinerariju, v srednjem veku Noviomum.

V 5. stoletju še vedno utrjeno mesto je po zlomu rimskega cesarstva postalo sedež škofije, ki jo je leta 531 vzpostavil škof Medard iz manj varnega Vermanda. Kasneje je Noyon postal sedež merovingov. Mestna katedrala je bila prizorišče kronanja frankovskega kralja Karla Velikega v letu 768, leta 987 pa je bil v njej kronan tudi francoski kralj Hugo Capet, prvi iz vrste kapetingov. Noyon je leta 1108 kot komuna prejel ustanovno listino, ki jo je potrdil Filip Avgust v letu 1223.

S sporazumom v Noyonu 13. avgusta 1516 med francoskim kraljem Francom I. in svetorimskim cesarjem Karlom V. je Francija opustila zahteve po Neapeljskem kraljestvu, v zameno pa dobila Milansko vojvodstvo. Podpis sporazuma je pripeljal h koncu vojno Cambraiske zveze, eno od faz italijanskih vojn. Po razdejanju mesta s strani Habsburžanov 1552 je bil Noyon v letu 1559 prodan Franciji pod pogoji miru v Le Cateau-Cambrésisu. Ob koncu 16. stoletja je bil Noyon za kratek čas ponovno pod habsburškim nadzorom, do ponovne osvojitve s strani francoskega kralja Henrika IV.

S konkordatom v letu 1801 je bila ukinjena Noyonska škofija. V času prve in druge svetovne vojne je Noyon okupirala nemška vojska, v tem času pa je kraj utrpel hude poškodbe.

ZnamenitostiUredi

Noyon je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

Pobratena mestaUredi

Zunanje povezaveUredi

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.