Wikipedija

Uporabnik:Nicola Mitchell/sandbox

(Preusmerjeno s strani Nicola Mitchell/sandbox)
 To ni članek Wikipedije: Gre za delo v pripravi, ki ga razvija posamezen sodelavec, in je lahko nepopolno ali nezanesljivo.   Ste končali pripravo osnutka? Ste pripravljeni zaprositi izkušenega urejevalca za pregled njegove primernosti za vključitev v Wikipedijo?     Predložite osnutek v pregled!

Translation uredi

Let you write here your translation of article in Slovenian. My sandbox in English is deleted. I understand not why. I will it not renew. If article shall be written, I will correct it. --Stebunik (talk) 19:47, 20 June 2021 (UTC)

Article uredi

Stefania Turkewich
 
Stefania Turkewich-Lukianovych
RojstvoStefania Turkewich
25. aprila 1898
Lviv, Ukrajina
Smrt8. aprila 1977
Cambridge, Anglija
NarodnostUkrajina
Poznan poSkladatelj, Pianistka, Muzikolog, Učitelj klavirja

Stefania Turkewich-Lukianovych (25. aprila 1898, Lviv, Avstro-Ogrska - 8. aprila 1977, Cambridge, Združeno kraljestvo) je bil Ukrajinski skladatelj, pianist in muzikolog, priznan kot prva ženska v Ukrajini.[1] Njena dela so v Ukrajini prepovedali Sovjeti.

Otroštvo uredi

Dedek Stefanije (Lev Turkevič) in njen oče (Ivan Turkevič) sta bila duhovnika. Njena mati Sofia Kormoshiv (Кормошів) je bila pianistka in je študirala pri njej Karol Mikuli in Vilém Kurz, in spremljal tudi mlade Solomiya Krushelnytska.[2]:7 Vsa družina je bila glasbena in vsi so igrali na inštrument. Stefania je igrala klavir, harfo in harmonij. Kasneje se je skladatelj spomnil svojega otroštva in ljubezni do glasbe:

V središču vsega je bila moja mama, ki je igrala čudovit klavir. Kot otrok sem zelo rad poslušal njeno igro. Nato smo v svojem domu začeli salonski orkester. Igrali smo tako: oče na basu ..., mama na klavirju, (Льоньо) Lyonyo na violončelu, jaz na harmoniju, (Марійка і Зенко) Marika in Zenko ... na violinah. Oče je ustanovil tudi družinski pevski zbor. To so bili naši prvi koraki v svet glasbe. Oče ni nikoli skoparil z denarjem ali se opravičeval, ko je šlo za naše glasbeno življenje.[2]:23

Študije uredi

 
Srednja vrstica (od leve proti desni): sestra Irena, brat Lev (z loparjem), Stefania, približno 1915

Stefania je začela študij glasbe pri Vasyl Barvinsky. Od leta 1914 do 1916 je študirala v Dunaj kot pianist s Vilém Kurz. Po prvi svetovni vojni je študirala pri Adolf Chybiński pri Univerza v Lavovu, in se tudi udeležil njegovih predavanj o glasbeni teoriji v Lavovski konservatorij.[2]:10

Leta 1919 je napisala svoje prvo glasbeno delo - Liturgijo, ki je bilo večkrat uprizorjeno v Katedrala sv. Jurija v Lavovu.[3]

Leta 1921 je študirala pri Guido Adler pri Dunajska univerza in Joseph Marx pri Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju, iz katerega je leta 1923 diplomirala z učiteljsko diplomo.[3]

Leta 1925 se je poročila Robert Lisovskyi in odpotoval z njim v Berlin kjer je živela od 1927 do 1930 in študirala pri Arnold Schoenberg in Franz Schreker.[2]:14 V tem obdobju, leta 1927, se je rodila njena hči Zoya (Зоя).[4]

Leta 1930 je odpotovala v Praga v Češkoslovaška, študiral z Zdeněk Nejedlý ob Karlova univerzain s Otakar Šín pri Praški konservatorij. Kompozicijo je študirala tudi pri Vítězslav Novákna glasbeni akademiji. Jeseni 1933 je poučevala klavir in postala korepetitorka v Praški konservatorij. Leta 1934 je zagovarjala doktorat disertacija na temo ukrajinske folklore v ruskih operah.[2]:15 Doktorirala je leta muzikologije leta 1934 iz Ukrajinska svobodna univerza v Pragi. Postala je prva ženska iz Galicija (ki je bil takrat del Poljska) prejeti a Dr.

Vrnitev v Lviv, od 1934 do začetka druge svetovne vojne je delala kot učiteljica glasbene teorije in klavirja v Lavovski konservatorijin postal član Zveze ukrajinskih poklicnih glasbenikov.[3]

druga svetovna vojna uredi

Jeseni 1939, po Sovjetski okupaciji Zahodne Ukrajine, je Stefania delala kot mentorica in a koncertni mojster pri Lavovska operna hiša, od 1940 do 1941 pa je bil izredni profesor na Lavovskem konservatoriju. Po zaprtju konservatorija z Nemško poklic, nadaljevala je s poučevanjem na Državni glasbeni šoli. Spomladi 1944 je iz Lviva odšla na Dunaj.[3] Pobegnila pred Sovjeti, se je leta 1946 preselila na jug Avstrijain od tam do Italija, kjer je bil njen drugi mož Nartsiz Lukyanovich zdravnik pod britanskim poveljstvom.[5]

Anglija uredi

eseni 1946 se je Stefania preselila v Združeno kraljestvo in živela v Brighton (1947–1951), London (1951–1952), Barrow Gurney (blizu Bristol) (1952–1962), Belfast(Severna Irska) (1962–1973) in Cambridge (od 1973).

Konec 40. let se je vrnila k skladanju. Občasno je znova nastopala kot pianistka, zlasti leta 1957 na vrsti koncertov v ukrajinskih skupnostih v Angliji in leta 1959 na koncertu klavirske glasbe v Bristolu. Bila je članica britanskega Društva skladateljic in glasbenic (ki je obstajalo do leta 1972).

Njena opera Oksanovo srce je bila izvedena v Winnipeg (Kanada) leta 1970 v Koncertna dvorana Centennial, pod umetniškim vodstvom njene sestre Irena Turkevycz-Martynec.[6]

Koncertna dvorana Centennial - nedelja ob 19.30: predstavlja ukrajinsko otroško gledališče Srce Oksane, opera Stefanije Turkevič-Lukijanovič, ki je zgodba deklice, ki se v začaranem gozdu srečuje z mitološkimi figurami, ko išče izgubljene brate.[7]

Sestave uredi

Симфонічні твори - Simfonična dela uredi

1. Симфонія - Simfonija št. 1. - 1937
2. Simfonija št. 2 (a) - Simfonija št. 2 (a) - 1952
2. Simfonija št. 2 (b) (2-gij različica) - Simfonija št. 2 (b) (2. različica)
3. Симфонієта - Symphoniette - 1956
4. Три симфонічни ескізи - Tri simfonične skice - 3. maj, 1975
5. Simfonična poema - Simfonična pesem «La Vitа»
6. Vesoljska simfonija - 1972
7. Суіта для подвійного струнного оркестру - Suita za dvojni godalni orkester
8. Fantazija za dvojni godalni orkester

Балети – Baleti uredi

9. Руки - Deklica z usahlimi rokami - Bristol, 1957
10. Перли - Ogrlica
11. Весна (Дитячий балет) - Pomlad - (Otroški balet) 1934-5
12. Мавка (a) - Mavka - 'Gozdna nimfa' - 1964-7 - Belfast
12. Мавка (b) - Mavka - 'Gozdna nimfa' - 1964-7 - Belfast
13. Страхопуд - Strašilo - 1976

Опера – Opera uredi

14. Мавка - Mavka - (nedokončana) na podlagi Lesia Ukrainka’s Forest Song

Дитячі опери - Otroške opera uredi

15. «Цар Ох» ali Серце Оксани - Car Okh ali Heart of Oksana - 1960
16. «Куць» - Mladi hudič
17. «Яринний городчик» - Zelenjavna parcela (1969)

Хорові твори - Zborovska dela uredi

18. Liturgija 1919
19. Psalm do Sheptytsky (Псалом Шептицькому)
20. До Бою
21. Triptih
22. Колискова (А-а, котика нема) 1946

Камерно - Інструментални думи; Zbornica - Instrumentalna dela uredi

23. Соната для скрипки и фортепиано 1935 - Sonata za violino in klavir
24. (a) Cтрунний квартет 1960 - 1970 - Godalni kvartet
24. (b) Cтрунний квартет 1960 - 1970 - Godalni kvartet
25. Тріо для скрипки, альта и виолончела 1960 - 1970 - Trio za violino, violo in violončelo
26. Квінтет для двох скрипок, альта, виолончела фортепиано 1960 - 1970 - Piano Quintet
27. Тріо для флейти, кларнету, фагота 1972 - Wind Trio

Фортепіанні Твори - Piano Works uredi

28. Варіації на Українську тему 1932 - Variacije na ukrajinsko temo
29. Фантазия: Суїта фортепянна на українських теми - Fantasia: Suita za klavir na ukrajinske teme 1940
30. Імпромпту - Impromptu 1962
31. Гротеск - Groteska 1964
32. Гірська сюїта - Gorska suita 1966 - 1968
33. Цикл п’єс для деца - Cikel kosov za otroke 1936 - 1946
34. Українські коляди та щедрівки - ukrajinske kolednice in shchedrivka
35. Вістку голосить - Dobra vest
36. Božič z Harlekinom 1971

Різне – Razno uredi

i. - Серце - Srce - samostojni glas z orkestrom
ii. - Лорелеї - Lorelei - Pripovedovalec, harmonija in klavir 1919 - besede Lesia Ukrainka
iii. - maj - maj - 1912
iv. - Tema narodne pesmi - Teme ljudskih pesmi
v. - На Майдані - Trg neodvisnosti - klavirska skladba
vi. - Не піду до леса с конечкамі - Лемківська пісня - Lemky pesem za glas in godala

Zapuščina uredi

Njene skladbe so moderne, vendar se spominjajo ukrajinskih ljudskih pesmi, kadar niso ekspresionistične. Skladala je še naprej v sedemdesetih letih. Stefania Turkevich je umrla 8. aprila 1977 v Cambridgeu v Angliji.

Sklici uredi

  1. ↑ »Ukrainian Art Song Project – Stefania Turkewich«.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Павлишин, Степанія Стефанівна. Перша українська композиторка: Стефанія Туркевич-Лісовська-Лукіянович, БаК, Lviv 2004.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Роман Кравець. »Українці в Сполученому Королівстві«. Інтернет-енциклопедія. Pridobljeno 28. avgusta 2018.
  4. ↑ »Зоя Робертівна Лісовська-Нижанківська, the Encyclopedia of Modern Ukraine« (v ukrainian). Pridobljeno 17. decembra 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  5. ↑ »Narcyz Lukianowicz (Нарциз Лукіянович)«.
  6. ↑ »Svoboda« (PDF).
  7. ↑ Winnipeg Free Press, June 6, 1970

Nadaljnje branje uredi

  • Сокіл-Рудницька М. Пам’яті Стефанії Лукіянович // Вільне Слово. – Торонто, 1977. – 9 і 16 липня. – С. 3.
  • Вовк В. Парастас для Стефанії Туркевич-Лукіянович // Наше Життя. – Нью-Йорк, 1992. – Ч. 5. – С. 6–9.
  • Стельмащук Р. Забутий львівський композитор-неокласик (штрихи до творчого портрета Стефанії Туркевич) // Музика Галичини (Musica Galiciana) / Матеріали Другої міжнародної конференції. – Львів, 1999. – С. 276–281.
  • Павлишин С. Перша українська композиторка // Наше Життя. – Нью-Йорк, 2004. – Ч. 1. – С. 14–16.
  • Павлишин С. Перша українська композиторка: Стефанія Туркевич-Лісовська-Лукіянович. – Львів, 2004.
  • Карась Г. Статика і динаміка жанру дитячої опери у творчості композиторів української діаспори ХХ ст. // Вісник Державної академії керівних кадрів культури і мистецтв. – Київ, 2010. – No. 2. – С. 89–93.
  • Яців Р. Роберт Лісовський (1893–1982): дух лінії. – Львів, 2015. – С. 11, 13, 79–84, 91.

Zunanje povezave uredi

Kategorija:Rojeni leta 1898, Kategorija:Umrli leta 1977

Urejanje uredi

Ko utegnem, bom pregledal im morda dopolnil članek o Štefaniji Turkevič. Stebunik

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Nicola_Mitchell/sandbox&oldid=6030288«