Natrijev dikromat je kemijska spojina s formulo Na2Cr2O7. Ampak po navadi je sol vzeta kot dihidrat Na2Cr2O7*2H2O. Skoraj vsa kromirana ruda je izdelana preko pretvorbe v natrijev dikromat. Na ta način je letno proizvedenih mnogo milijonov kilogramov natrijevega dikromata.[1] Glede na reaktivnost in videz sta si natrijev dikromat in kalijev dikromat zelo podobna. A je natrijeva sol približno dvajsetkrat bolj topna v vodi kot kalijeva sol (49 g/L pri 0C.) in tudi njena ekvivalentna teža je manjša, kar je pogosto zaželeno.[2]

Natrijev dikromat.
Imena
IUPAC ime
Sodium dichromate
Druga imena
Chromic acid, (H2Cr2O7), disodium salt
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.031.070
EC število
  • 234-190-3
RTECS število
  • HX7750000
    HX7750000 (dihydrate)
UN število 3288
  • InChI=1S/2Cr.2Na.7O/q;;2*+1;;;;;;2*-1
    Key: KIEOKOFEPABQKJ-UHFFFAOYSA-N
  • InChI=1/2Cr.2Na.7O/q;;2*+1;;;;;;2*-1/rCr2O7.2Na/c3-1(4,5)9-2(6,7)8;;/q-2;2*+1
    Key: KIEOKOFEPABQKJ-RXLKZJBDAW
  • [Na+].[Na+].[O-][Cr](=O)(=O)O[Cr]([O-])(=O)=O
Lastnosti
Na2Cr2O7
Molska masa 261.97 g/mol (anhydrous)
298.00 g/mol (dihydrate)
Gostota 2.52 g/cm3
Tališče 356.7 °C
dehydrates at 100 °C
Vrelišče decomposes 400 °C
730 g/L at 25 °C
Nevarnosti
Oxidant (O)
Carc. Cat. 2
Muta. Cat. 2
Repr. Cat. 2
Very toxic (T+)
Harmful (Xn)
Corrosive (C)
Dangerous for the environment (N)
R-stavki (zastarelo) Predloga:R45, Predloga:R46, Predloga:R60, R61, R8, R21, R25, R26, R34, Predloga:R42/43, R48/23, R50/53,
S-stavki (zastarelo) S53, (S45), S60, (S61)
NFPA 704 (diamant ognja)
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
50 mg/kg
Sorodne snovi
Drugi anioni Sodium chromate
Sodium molybdate
Sodium tungstate
Drugi kationi Potassium dichromate
Ammonium dichromate
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Pridelava

uredi

Natrijev dikromat je v velikem obsegu ustvarjen iz rud, ki vsebujejo kromove(III) okside. Ruda je zavarovana z bazo, običajno natrijevem karbonatom, pri približno 1000 .C in v prisotnosti zraka (vir kisika):

2 Cr2O3 + 4 Na2CO3 + 3 O2 --> 4 Na2CrO4 + 4 CO2

Ta korak kromu daje topnost in mu omogoča, da se ekstrahira v vročo vodo. Na tej stopnji so druge sestavine rude, kot so aluminij in železne spojine, slabo topne. Zakisljevanje dobljenega vodnega ekstrakta z žveplovo kislino ali ogljikovo kislino omogoča dikromat, ki je izoliran pri dihidratu s kristalizacijo. Ker je krom(VI) toksičen, še posebej kot prah, so take tovarne podvržene strogim pravilom. Na primer, odplaka s takih rafinerij je obdelana z reducenti, da povrne ves krom(VI) v krom(III), ki predstavlja manjše tveganje za okolje. Raznoliki hidrati te soli so poznani, rangirani z dekahidratom pod 19.5 C. (CAS# 13517-17-4) kot tudi heksa-, tetra-, in dihidrati. Pod 62.C te soli spontano izgubijo vodo, da dajo brezvodni material.

Reakcije

uredi

Dikromat in soli kromatov so oksidanti. Za strojenje usnja je natrijev dikromat najprej zmanjšan z žveplovim dioksidom.

V območju organskih sintez [2] ta spojina oksidira benzilne in alilne C-H vezi v karbonilne derivate. Na primer, 2,4,6-trinitrotoluen je oksidiran v ustrezno karboksilno kislino.[3] Podobno je 2,3-dimetilnaftalin oksidiran z Na2Cr2O7 v 2,3-naftalindikarboksilno kislino.[4]

Sekundarni alkoholi so oksidirani v ustrezne ketone, npr. mentol v menton;[5] dihidroholesterol v holestanon :[6] 3 R2CHOH + Cr2O7 2- + 2 H+ --> 3 R2C=O + Cr2O3 + 4 H2O

Nanašujoč na kalijevo sol, je glavna prednost natrijevega dikromata v večji topnosti v vodi in polarnih topilih kot je ocetna kislina.

Varnost

uredi

Kot vse šestvalentne kromove spojine tudi natrijev dikromat velja za nevarnega. Je tudi poznan karcinogen [7].

Reference

uredi
  1. Gerd Anger, Jost Halstenberg, Klaus Hochgeschwender, Christoph Scherhag, Ulrich Korallus, Herbert Knopf, Peter Schmidt, Manfred Ohlinger, "Chromium Compounds" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, Wiley-VCH, Weinheim, 2005.
  2. 2,0 2,1 Freeman, F. "Sodium Dichromate" in Encyclopedia of Reagents for Organic Synthesis (Ed: L. Paquette) 2004, J. Wiley & Sons, New York. DOI: 10.1002/047084289.
  3. Clarke, H.T.; Hartman, W.W. (1941). »2,4,6-Trinitrobenzoic Acid«. Org. Synth.; Coll. Vol., zv. 1, str. 543
  4. Friedman, L. (1973). »2,3-Naphthalenedicarboxylic Acid«. Org. Synth.; Coll. Vol., zv. 5, str. 810
  5. Sandborn, L.T. (1929). »l-Menthone«. Org. Synth. Zv. 9. str. 59.; Coll. Vol., zv. 1, str. 340
  6. Bruce, W.F. (1941). »Cholestanone«. Org. Synth.; Coll. Vol., zv. 2, str. 139
  7. ILO 1369 - Sodium Dichromate