Natrijev dikromat je kemijska spojina s formulo Na₂Cr₂O₇. Ampak po navadi je sol vzeta kot dihidrat Na₂Cr₂O₇*₂H₂O. Skoraj vsa kromirana ruda je izdelana preko pretvorbe v natrijev dikromat. Na ta način je letno proizvedenih mnogo milijonov kilogramov natrijevega dikromata.^[1] Glede na reaktivnost in videz sta si natrijev dikromat in kalijev dikromat zelo podobna. A je natrijeva sol približno dvajsetkrat bolj topna v vodi kot kalijeva sol (49 g/L pri 0C^.) in tudi njena ekvivalentna teža je manjša, kar je pogosto zaželeno.^[2]

Pridelava uredi

Natrijev dikromat je v velikem obsegu ustvarjen iz rud, ki vsebujejo kromove(III) okside. Ruda je zavarovana z bazo, običajno natrijevem karbonatom, pri približno 1000 ^.C in v prisotnosti zraka (vir kisika):

₂ Cr₂O₃ + ₄ Na₂CO₃ + ₃ O₂ --> ₄ Na₂CrO₄ + ₄ CO₂

Ta korak kromu daje topnost in mu omogoča, da se ekstrahira v vročo vodo. Na tej stopnji so druge sestavine rude, kot so aluminij in železne spojine, slabo topne. Zakisljevanje dobljenega vodnega ekstrakta z žveplovo kislino ali ogljikovo kislino omogoča dikromat, ki je izoliran pri dihidratu s kristalizacijo. Ker je krom(VI) toksičen, še posebej kot prah, so take tovarne podvržene strogim pravilom. Na primer, odplaka s takih rafinerij je obdelana z reducenti, da povrne ves krom(VI) v krom(III), ki predstavlja manjše tveganje za okolje. Raznoliki hidrati te soli so poznani, rangirani z dekahidratom pod 19.5 C^. (CAS# 13517-17-4) kot tudi heksa-, tetra-, in dihidrati. Pod 62^.C te soli spontano izgubijo vodo, da dajo brezvodni material.

Reakcije uredi

Dikromat in soli kromatov so oksidanti. Za strojenje usnja je natrijev dikromat najprej zmanjšan z žveplovim dioksidom.

V območju organskih sintez ^[2] ta spojina oksidira benzilne in alilne C-H vezi v karbonilne derivate. Na primer, 2,4,6-trinitrotoluen je oksidiran v ustrezno karboksilno kislino.^[3] Podobno je 2,3-dimetilnaftalin oksidiran z Na₂Cr₂O₇ v 2,3-naftalindikarboksilno kislino.^[4]

Sekundarni alkoholi so oksidirani v ustrezne ketone, npr. mentol v menton;^[5] dihidroholesterol v holestanon :^[6] ₃ R₂CHOH + Cr₂O₇₂- + ₂ H+ --> ₃ R₂C=O + Cr₂O₃ + ₄ H₂O

Nanašujoč na kalijevo sol, je glavna prednost natrijevega dikromata v večji topnosti v vodi in polarnih topilih kot je ocetna kislina.

Varnost uredi

Kot vse šestvalentne kromove spojine tudi natrijev dikromat velja za nevarnega. Je tudi poznan karcinogen ^[7].

Reference uredi

Natrijev dikromat.
Imena
	IUPAC ime Sodium dichromate
	Druga imena Chromic acid, (H2Cr2O7), disodium salt
Identifikatorji
Številka CAS	10588-01-9;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
ChemSpider	23723;
ECHA InfoCard	100.031.070
EC število	234-190-3;
PubChem CID	25408;
RTECS število	HX7750000; HX7750000 (dihydrate);
UN število	3288
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID8021274 ;
	InChI InChI=1S/2Cr.2Na.7O/q;;2+1;;;;;;2-1 Key: KIEOKOFEPABQKJ-UHFFFAOYSA-N; InChI=1/2Cr.2Na.7O/q;;2+1;;;;;;2-1/rCr2O7.2Na/c3-1(4,5)9-2(6,7)8;;/q-2;2*+1 Key: KIEOKOFEPABQKJ-RXLKZJBDAW;
	SMILES [Na+].[Na+].[O-][Cr](=O)(=O)O[Cr]([O-])(=O)=O;
Lastnosti
Kemijska formula	Na2Cr2O7
Molska masa	261.97 g/mol (anhydrous); 298.00 g/mol (dihydrate)
Gostota	2.52 g/cm3
Tališče	356.7 °C; dehydrates at 100 °C
Vrelišče	decomposes 400 °C
Topnost v vodi	730 g/L at 25 °C
Nevarnosti
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)	Oxidant (O); Carc. Cat. 2; Muta. Cat. 2; Repr. Cat. 2; Very toxic (T+); Harmful (Xn); Corrosive (C); Dangerous for the environment (N)
R-stavki (zastarelo)	Predloga:R45, Predloga:R46, Predloga:R60, R61, R8, R21, R25, R26, R34, Predloga:R42/43, R48/23, R50/53,
S-stavki (zastarelo)	S53, (S45), S60, (S61)
NFPA 704 (diamant ognja)	0 3 0 OX
	Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
LD50 (srednji odmerek)	50 mg/kg
Sorodne snovi
Drugi anioni	Sodium chromate; Sodium molybdate; Sodium tungstate
Drugi kationi	Potassium dichromate; Ammonium dichromate
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

↑ Gerd Anger, Jost Halstenberg, Klaus Hochgeschwender, Christoph Scherhag, Ulrich Korallus, Herbert Knopf, Peter Schmidt, Manfred Ohlinger, "Chromium Compounds" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, Wiley-VCH, Weinheim, 2005.
↑ ^2,0 ^2,1 Freeman, F. "Sodium Dichromate" in Encyclopedia of Reagents for Organic Synthesis (Ed: L. Paquette) 2004, J. Wiley & Sons, New York. DOI: 10.1002/047084289.
↑ Clarke, H.T.; Hartman, W.W. (1941). »2,4,6-Trinitrobenzoic Acid«. Org. Synth.; Coll. Vol., zv. 1, str. 543
↑ Friedman, L. (1973). »2,3-Naphthalenedicarboxylic Acid«. Org. Synth.; Coll. Vol., zv. 5, str. 810
↑ Sandborn, L.T. (1929). »l-Menthone«. Org. Synth. Zv. 9. str. 59.; Coll. Vol., zv. 1, str. 340
↑ Bruce, W.F. (1941). »Cholestanone«. Org. Synth.; Coll. Vol., zv. 2, str. 139
↑ ILO 1369 - Sodium Dichromate

[Ullmann-1] Gerd Anger, Jost Halstenberg, Klaus Hochgeschwender, Christoph Scherhag, Ulrich Korallus, Herbert Knopf, Peter Schmidt, Manfred Ohlinger, "Chromium Compounds" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, Wiley-VCH, Weinheim, 2005.

[eEROS-2] 2,0 ^2,1 Freeman, F. "Sodium Dichromate" in Encyclopedia of Reagents for Organic Synthesis (Ed: L. Paquette) 2004, J. Wiley & Sons, New York. DOI: 10.1002/047084289.

[3] Clarke, H.T.; Hartman, W.W. (1941). »2,4,6-Trinitrobenzoic Acid«. Org. Synth.; Coll. Vol., zv. 1, str. 543

[4] Friedman, L. (1973). »2,3-Naphthalenedicarboxylic Acid«. Org. Synth.; Coll. Vol., zv. 5, str. 810

[5] Sandborn, L.T. (1929). »l-Menthone«. Org. Synth. Zv. 9. str. 59.; Coll. Vol., zv. 1, str. 340

[6] Bruce, W.F. (1941). »Cholestanone«. Org. Synth.; Coll. Vol., zv. 2, str. 139

[7] ILO 1369 - Sodium Dichromate

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]