Narodni park Andringitra
Narodni park Andringitra je narodni park v regiji Haute Matsiatra na Madagaskarju, 47 kilometrov južno od Ambalavoa. Park je bil ustanovljen leta 1999 in ga upravlja Združenje nacionalnih parkov Madagaskarja. Leta 2007 je bil vpisan na seznam svetovne dediščine kot del deževnih gozdov Atsinanane.
| Narodni park Andringitra | |
|---|---|
IUCN kategorija II (narodni park) | |
 | |
  | |
| Lokacija | Haute Matsiatra, Madagaskar |
| Bližnje mesto | Ambalavao |
| Koordinati | 22°6′46″S 46°55′23″E / 22.11278°S 46.92306°EKoordinati: 22°6′46″S 46°55′23″E / 22.11278°S 46.92306°E |
| Površina | 311.60 km2 |
| Ustanovitev | 31. december 1927 (kot naravni rezervat) 8. oktober 1999 (kot narodni park) |
| Obiskovalci | 3436 (leta 2011)[1] |
| Uprava | Association Nationale pour la Gestion des Aires Protégées (ANGAP) |
| Spletna stran | www.parcs-madagascar.com/parcs/andringitra.php |
| Unescova svetovna dediščina | |
| Uradno ime | Parc National d'Andringitra |
| Del | Deževni gozdovi Atsinanane (Rainforests of the Atsinanana) |
| Kriterij |
|
| Referenca | 1257-012 |
| Vpis | 2007 (31. zasedanje) |
| Ogroženost | 2010 |
Zgodovina uredi
Pomen območja so opazili raziskovalci v začetku 20. stoletja in leta 1927 je bil osrednji del gorovja razglašen za Strogi naravni rezervat. V zgodnjih 1990-ih je malgaški okoljski akcijski načrt uvedel idejo, da bi Madagaskar prevzel odgovornost za okoljsko agendo namesto donatorjev, leta 1999 pa je območje postalo narodni park.[2][3] Leta 2007 je park postal del svetovne dediščine deževnih gozdov Atsinanane.[4]
Geografija uredi
Rezervat obsega 31.160 hektarjev in pokriva velik del granitnega masiva gorovja Andringitra, ki se dviga nad ravninami. Nadmorska višina rezervata se giblje od 700 metrov do vrha druge najvišje gore v državi, Imarivolanitra (prej Pic Boby) na 2658 metrih.[5] Povprečna letna količina padavin je 1500–2500 milimetrov, sneženje pa se pojavi redko. Tu je bila zabeležena najnižja temperatura na Madagaskarju, -8 °C.[6] Skozi rezervat tečejo reke Ampanasana, Iantara, Menarahaka in Zomandao.
V parku živijo tri različne skupine ljudstev. Na jugu in zahodu ljudstvo Bara pase živino v savani v dolinah in na grebenih, medtem ko na vzhodu Bara Haronga prideluje riž, ljudstvo Betsileo pa je razvilo namakalni sistem na gorskih pobočjih severa za gojenje riža.
Rastlinstvo in živalstvo uredi
Park je eden biološko najbolj raznolikih krajev na Madagaskarju, s številnimi endemičnimi vrstami. Vzhodni del masiva je pokrit z vlažnim gozdom, v višjih predelih pa z vlažnimi travniki in grmičevjem. Na zahodnem bregu je razmeroma suh gozd. V parku živi več kot tisoč vrst rastlin, sto vrst ptic in petinpetdeset vrst žab.
Obstaja več kot petdeset vrst sesalcev, vključno s trinajstimi vrstami lemurjev. Populacija obročastega lemurja Andringitra ima opazno debelejši kožuh od ostalega prebivalstva otoka. To je verjetno prilagoditev na hladnejše podnebje na velikih nadmorskih višinah.[7]
| Vidni čas | Vrsta |
|---|---|
| Podnevi |
|
| Ponoči |
|
Sklici uredi
- ↑ »Plus de 255.000 touristes à Madagascar en 2012«. Linfo.re. Antenne Reunion Télévision. Pridobljeno 24. februarja 2023.
- ↑ Razafindralambo, Guy; Gaylord, Lisa. »Madagascar: National Environmental Action Plan«. str. 75–82. Pridobljeno 30. oktobra 2016.
- ↑ »Andringitra National Park«. Travel Madagascar. Pridobljeno 30. oktobra 2016.
- ↑ »Nomination of natural, mixed and cultural properties to the world heritage list – Rainforests of the Atsinanana«. UNESCO World Heritage. Pridobljeno 30. oktobra 2016.
- ↑ »Andringitra National Park«. Madagaskar.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2016. Pridobljeno 30. oktobra 2016.
- ↑ Preston-Mafham, Ken (1991). Madagascar: A Natural History. Oxford: Facts On File. str. 211–2. ISBN 0-8160-2403-0.
- ↑ Mittermeier, R.A.; Louis, E.E.; Richardson, M.; Schwitzer, C.; et al. (2010). Lemurs of Madagascar. Illustrated by S.D. Nash (3rd ed.). Conservation International. p. 634. ISBN 978-1-934151-23-5. OCLC 670545286
Zunanje povezave uredi
