Ambalavao

Ambalavao
Ambalavao
	Ambalavao
	Mestno središče Ambalavao od novembra 2007
	; Grb
	; Grb
	Ambalavao Lega na Madagaskarju
	Koordinati: 21°50′S 46°56′E / 21.833°S 46.933°E
Država	Madagaskar
Regija	Haute Matsiatra
Nadm. višina	1.380 m m
Najnižja	1.025 m m
Prebivalstvo (2012)
• Skupno	31.217
• Etnične pripadnosti	Betsileo
Postal code	303
Climate	Cwa

Ambalavao [amˌbalaˈvaw] je mesto (commune urbaine) na Madagaskarju v regiji Haute Matsiatra. Mesto je na skrajnem južnem delu Centralnega višavja, blizu mesta Fianarantsoa. Mesto z dobrimi 30.000 prebivalci naseljuje predvsem ljudstvo Betsileo.

Zgodovina

V tej regiji so se Betsileo soočili z Baro (18. stoletje) in Merino (19. stoletje), da bi ohranili svoje ozemlje in svojo neodvisnost. V spomin na te tragične dogodke je regija označena s številnimi svetišči. Tako je bila skala Ifandàna, jugovzhodno od mesta, kraj, s katerega so se vrgli tisti, ki so imeli raje smrt kot gospostvo Merine.

Vas se je razmahnila leta 1900, ko jo je kolonialna uprava povzdignila v okrožno prestolnico in tam zgradila šole. Cesta, ki povezuje Ambalavao z glavnim mestom Antananarivo, je bila odprta leta 1916.

Geografija

Ambalavao je ob državni cesti 7 Fianarantsoa-Ihosy-Tuléar, 160 km od Ihosyja in 56 km od Fianarantsoa.^[2] Ima svoje letališče.

Ambalavao ima vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cwa).

Narava

Skupnostni rezervat Anja, ki leži približno 13 km južno od Ambalavoa, je majhen skupnostni rezervat, ustvarjen za ohranjanje in upravljanje lokalnih naravnih virov.
Narodni park Andringitra je v bližini tega mesta.

Znamenitosti

Cerkev sv. Jožefa

Tkalnica svile

V Ambalavau so ohranjene različne stavbe iz kolonialne dobe z balkoni in verandami, okrašenimi z rezbarijami.

Bureau de la Zone Administrative je kolonialna stavba, zgrajena iz ploščic z zunanjimi stopnicami okoli leta 1920.^[3]

Cerkev svetega Jožefa je velika katoliška cerkev, ki je bila zgrajena iz ploščic v neogotskem slogu v prvi četrtini 20. stoletja. ^[4]

Ambalavao je znan po proizvodnji svile, ki temelji na vzreji posebne vrste sviloprejk, ki se prehranjuje z drevesi tapie (Uapaca bojeri).^[5] Svila, pridobljena iz zapredkov gosenic, se v Ambalavau prede kot volna in pred tkanjem pobarva z naravnimi barvili, pridobljenimi iz korenin in listov rastlin, ki rastejo po mestu. V severnem delu mesta si lahko ogledate tkalnico svile.

Ambalavao je znan tudi po proizvodnji papirja Antemoiro iz lubja grmovja Avoha, vrste morus.^[6] Delavnico lahko obiščete v središču mesta.

Dvakrat na teden poteka tržnica zebujev.

Skupnostni rezervat Anja je razgleda vreden naravni rezervat, znan po obročkastorepih makijih (Lemur catta).