Mohorjeva družba

Mohorjeva družba
Tip	založba
Ustanovitev	1851
Sedež	Celovec, Celje, Gorica, Slovenija
Ključni ljudje	Tanja Ozvatič (direktorica)
Spletna stran	https://www.mohorjeva.at/, https://www.mohorjeva.org/, https://mohorjeva.it/

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27. julija 1851. Prvih 13 let svojega delovanja je obstajala kot edina slovenska založba.

Zgodovina

Začetki

Javno sta Mohorjevo družbo razglasila škof. Kaplan Andrej Einspieler (1813–1888) in slavist Anton Janežič (1818–1869), ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal Anton Martin Slomšek (1800–1862), ki se je vse življenje trudil, da bi Slovenci imeli možnost objavljati slovenske spise. Za zavetnika so izbrali svetega Mohorja, ki so ga takrat častili po vsem slovenskem ozemlju. Leta 1852 je družba poslala 785 knjig svojim članom.^[1]

Založba je bila ustanovljena kot društvo s predstavniki vseh škofij, kjer so takrat živeli Slovenci, društvena pravila pa so potrdili 28. 8. 1853. Prvi, ki je družbo vodil, je bil Andrej Einspieler iz Celovca, kjer je v tistem času živelo veliko Slovencev.^[2] Člani te družbe so bili iz vseh vrst poklicev, od škofov do kuharic in kmetov, pa tudi različne ustanove.^[3] 22. 1. 1860 so društvo preosnovali v cerkveno bratovščino: Družbo sv. Mohorja. Velika prelomnica je bilo leto 1871, ko so v Celovcu odprli tudi svojo lastno tiskarno. Svoje prostore so dobili že leta 1878, Mohorjev dom, kjer založba deluje še danes, pa je bil dokončan leta 1894.

Navkljub prvi svetovni vojni je Mohorjeva družba dobro uspevala, število njenih članov pa je kljub temu naraščalo. Svoj vrh po številu članov (t. i. udje) je dosegla ravno ob koncu vojne, po tem pa začela krizno obdobje.^[4] Leta 1918 z razpadom Avstro-Ogrske monarhije so se znašli v velikih težavah, saj Slovenci niso več živeli v eni državi. Predvsem iz tega razloga se je po posvetu z generalom Maistrom družba preselila na Prevalje in tam ostala do 7. decembra 1927, ko so se preselili v Celje. Število članov je padlo skoraj za polovico tudi zato, ker Goriška in Koroška nista bili več v isti državi. Ko je bila Mohorjeva v Prevaljah, so bili goriški Slovenci primorani si ustanoviti lastno Goriško Mohorjevo družbo, da so svojim članom omogočali čtivo. Goriška Mohorjeva družba je bila ustanovljena leta 1923.^[5] V tistem času je uredništvo prevzel Fran Saleški Finžgar.

Zaradi oddaljenosti Prevalj, so se odločili, da tudi tiskarno preselijo v Celje, da je bližje vsem večjim slovenskim mestom.^[6] Do preselitve v Celje je bil pokrovitelj vedno krški (celovški) škof, leta 1927 pa sta to funkcijo prevzela lavantinski (mariborski) in ljubljanski škof. Kljub vsem spremembam pa je založba ostajala enovita.

Druga svetovna vojna

Med drugo svetovno vojno je bilo uredništvo družbe v Ljubljani. 25. julija 1940 je nacistična oblast prepovedala Družbo v Celovcu, leta 1943 pa si celo prilastila vse njihovo premoženje.^[7]

Samostojne Mohorjeve družbe so naprej delovale v Celju (Celjska Mohorjeva družba), Celovcu (Celovška Mohorjeva) in Gorici (Goriška Mohorjeva) in se kljub vojni trudile izpolnjevati svoje poslanstvo zalaganja slovencev s slovenskimi knjigami. Družba je imela katoliško usmeritev, vendar ne ozko klerikalno. Med 1930 in 1941 je postala pomembna založnica slovenskih knjig nasploh, skrbela je za knjige, namenjene širokemu bralnemu krogu. Imela je izjemno vlogo pri vzgoji branja, izdajala je povesti (t. i. mohorjanke), koledar, zvezke, knjižice leposlovna dela, prevedena dela, različne zbirke…^[8] Leta 1941 so nemške čete zasedle njihove prostore tudi v Celju, tiskarno pa so začeli Nemci izkoriščati za lastne potrebe. Bombni napadi 1944 je popolnoma uničil hišo v Gosposki ulici, 1945 pa so hujše poškodbe doživeli tudi njihovi prostori na Prešernovi. Le tiskarna je ostala v dokaj nepoškodovanem stanju. Po osvoboditvi so se takoj začele obnove.

Obdobje po vojni

V letih po vojni je število članov drastično naraščalo skupaj s potrebami in željo po novem gradivu. Največji problem pri nakladanju knjig jim je prestavljalo pomanjkanje papirja. Ustanovljen je bil tudi poseben Založniški svet. V tem Svetu so bili kristjani in komunisti, da je bilo zagotovljeno izvajanje poslanstva založbe. S tem so ohranjali Slomškovo prvotno izročilo in sledili družbeno koristni vlogi.

Ustanovili so tudi številne nagrade, med drugim Finžgarjevo nagrado, Janežičevo in Nagrado Nove Mladike.^[9]

Za sodelovanje med vsemi tremi Mohorjevimi družbami so skrbeli s srečanji treh Mohorjevih sester, ki je vsakič potekalo na drugi lokaciji. Leta 1985 v Celovcu, 1986 v Celju in na Ponikvi, 1988 v Gorici, leta 1991 pa tudi v Prevaljah.^[10]

Danes

Mohorjeva družba ponovno prihaja v tok zelo raznolikih uporabnikov in se trudi končat svojo prepoznavnost le kot »verska« založba. Postaja aktivna na knjižnih sejmih, oddajah na radiu in televiziji, aktivna na spletu in v raznolikih časopisih. Danes ne ponujajo več samo knjižnega gradiva, ampak tudi druge izdelke, kot so: CD, DVD, darila, voščilnice, izdelki z versko vsebino...^[11]

Izdana dela

Leposlovna dela

Naslov	Avtor	Leto izida
Tišina	Jernej Grlj	2025
Jakob Aljaž	David Jensterle, Juan E. Juvančič	2025
Večerni pogovori z Marijo	Rebeka Kenda	2025
Pravljice	Marjan Lukežič	1980
Njena podoba	Ivan Cankar	1976

Strokovna literatura

Naslov	Avtor	Leto izida
Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem IV	Zvonka Zupanič Slavec	2024
Teološki temelji morale	Ivan Janez Štuhec	2024
V prah strti prestol	Andrej Rahten	2023
Jože Pučnik v zgodovinskem spominu in spominu sodobnikov	več avtorjev	2023
Vzgojiteljem o vzgoji	Valter Dermota	1976
Naše gobe	Jože Grom	1973

Glej tudi

Sklici

↑ Smolnik, Marjan (1992). Oris zgodovine Mohorjeve družbe : ob stoštiridesetletnici. (COBISS)
↑ Dolenc, Jože; Bordon, Rado. 120 let Mohorjeve družbe : (1852-1972) (1972). (COBISS)
↑ Smolnik, Marjan (1992). Oris zgodovine Mohorjeve družbe : ob stoštiridesetletnici. (COBISS)
↑ Inzko, Valentin (1996). Družba sv. Mohorja : Celovška, Celjska in Goriška Mohorjeva v slovenske, kulturnem prostoru: 1851-1995
↑ Goriška Mohorjeva družba : O nas. https://mohorjeva.it/zalozba/
↑ Mohorjeva tiskarna. https://mohorjeva.at/knjige-bucher/tiskarna-druckerei
↑ Dolenc, Jože; Bordon, Rado. 120 let Mohorjeve družbe : (1852-1972) (1972). (COBISS)
↑ Gregorin, Rok. Veleknjigarne v Sloveniji : mit ali resničnost? (2006). (COBISS)
↑ 170 let prve slovenske založbe Mohorjeve družbe (2021). Spletna stran: Katoliška cerkev https://katoliska-cerkev.si/170-let-prve-slovenske-zalozbe-mohorjeve-druzbev^{[mrtva povezava]}
↑ Smolnik, Marjan (1992). Oris zgodovine Mohorjeve družbe : ob stoštiridesetletnici. (COBISS)
↑ Celjska Mohorjeva družba: O nas. https://www.mohorjeva.org/o-nas/

Zunanje povezave

[1] Smolnik, Marjan (1992). Oris zgodovine Mohorjeve družbe : ob stoštiridesetletnici. (COBISS)

[2] Dolenc, Jože; Bordon, Rado. 120 let Mohorjeve družbe : (1852-1972) (1972). (COBISS)

[3] Smolnik, Marjan (1992). Oris zgodovine Mohorjeve družbe : ob stoštiridesetletnici. (COBISS)

[4] Inzko, Valentin (1996). Družba sv. Mohorja : Celovška, Celjska in Goriška Mohorjeva v slovenske, kulturnem prostoru: 1851-1995

[5] Goriška Mohorjeva družba : O nas. https://mohorjeva.it/zalozba/

[6] Mohorjeva tiskarna. https://mohorjeva.at/knjige-bucher/tiskarna-druckerei

[7] Dolenc, Jože; Bordon, Rado. 120 let Mohorjeve družbe : (1852-1972) (1972). (COBISS)

[8] Gregorin, Rok. Veleknjigarne v Sloveniji : mit ali resničnost? (2006). (COBISS)

[9] 170 let prve slovenske založbe Mohorjeve družbe (2021). Spletna stran: Katoliška cerkev https://katoliska-cerkev.si/170-let-prve-slovenske-zalozbe-mohorjeve-druzbev^{[mrtva povezava]}

[10] Smolnik, Marjan (1992). Oris zgodovine Mohorjeve družbe : ob stoštiridesetletnici. (COBISS)

[11] Celjska Mohorjeva družba: O nas. https://www.mohorjeva.org/o-nas/

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]