Moški svetovni rekord v metu kladiva

Moški svetovni rekord v metu kladiva. Prvi uradno veljavni rekord je leta 1913 postavil Pat Ryan s 57,77 m, aktualni rekord pa Jurij Sedih 30. avgusta 1986 s 86,64 m. Mednarodna atletska zveza uradno priznava skupno 45 svetovnih rekordov.[1]

Razvoj rekordaUredi

Dolžina (m) Atlet Prizorišče Datum Vir
57,77   Pat Ryan   New York 17 avgust. 1913 [1]
59,00   Erwin Blask   Stockholm 27. avgust 1938 [1]
59,02   Imre Nemeth   Tata 14. julij 1948 [1]
59,57   Imre Nemeth   Katowice 4. september 1949 [1]
59,88   Imre Nemeth   Budimpešta 19. maj 1950 [1]
60,34   Jozsef Csermak   Helsinki 24. julij 1952 [1]
61,25   Sverre Strandli   Oslo 14. september 1952 [1]
62,36   Sverre Strandli   Oslo 5. september 1953 [1]
63,34   Mihail Krivonosov   Bern 29. avgust 1954 [1]
64,05   Stanislav Njenašev   Baku 12. december 1954 [1]
64,33   Mihail Krivonosov   Varšava 4. avgust 1955 [1]
64,52   Mihail Krivonosov   Beograd 19. september 1955 [1]
65,85   Mihail Krivonosov   Nalčik 25. april 1956 [1]
66,38   Mihail Krivonosov   Minsk 8. julij 1956 [1]
67,32   Mihail Krivonosov   Taškent 22. oktober 1956 [1]
68,54   Hal Connolly   Los Angeles 2. november 1956 [1]
68,68   Hal Connolly   Bakersfield 20. junij 1958 [1]
70,33   Hal Connolly   Walnut 12. avgust 1960 [1]
70,67   Hal Connolly   Palo Alto 21. julij 1962 [1]
71,06   Hal Connolly   Ceres 29. maj 1965 [1]
71,26   Hal Connolly   Walnut 20. junij 1965 [1]
73,74   Gyula Zsivotzky   Debrecen 4. september 1965 [1]
73,76   Gyula Zsivotzky   Budimpešta 14. september 1968 [1]
74,52   Romuald Klim   Budimpešta 15. junij 1969 [1]
74,68   Anatolij Bondarčuk   Piraeus 20. september 1969 [1]
75,48   Anatolij Bondarčuk   Rovno 12. oktober 1969 [1]
76,40   Walter Schmidt   Lahr 4. september 1971 [1]
76,60   Reinhard Theimer   Erfurt 4. julij 1974 [1]
76,66   Aleksej Spiridonov   München 11. september 1974 [1]
76,70   Karl-Hans Riehm   Rehlingen 19. maj 1975 [1]
77,76   Karl-Hans Riehm   Rehlingen 19. maj 1975 [1]
78,50   Karl-Hans Riehm   Rehlingen 19. maj 1975 [1]
79,30   Walter Schmidt   Frankfurt 14. avgust 1975 [1]
80,14   Boris Zajčuk   Moskva 9. julij 1978 [1]
80,32   Karl-Hans Riehm   Heidenheim 6. avgust 1978 [1]
80,38   Jurij Sedih   Leselidse 16. maj 1980 [1]
80,46   Jüri Tamm   Leselidse 16. maj 1980 [1]
80,64   Jurij Sedih   Leselidse 16. maj 1980 [1]
81,66   Sergej Litvinov   Soči 24. maj 1980 [1]
81,80   Jurij Sedih   Moskva 31. julij 1980 [1]
83,98   Sergej Litvinov   Moskva 4. junij 1982 [1]
84,14   Sergej Litvinov   Moskva 21. junij 1983 [1]
86,34   Jurij Sedih   Cork 3. julij 1984 [1]
86,66   Jurij Sedih   Talin 22. junij 1986 [1]
86,74   Jurij Sedih   Stuttgart 30. avgust 1986 [1]

Sklici in opombeUredi

  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 1,20 1,21 1,22 1,23 1,24 1,25 1,26 1,27 1,28 1,29 1,30 1,31 1,32 1,33 1,34 1,35 1,36 1,37 1,38 1,39 1,40 1,41 1,42 1,43 1,44 1,45 "12th IAAF World Championships In Athletics: IAAF Statistics Handbook. Berlin 2009" (PDF) (angleščina). Monte Carlo: IAAF Media & Public Relations Department. 2009. str. 546, 558–9. Arhivirano iz prvotnega spletišča (pdf) dne 21 novembra 2012. Pridobljeno dne 5. avgusta 2009. Preveri vrednosti datuma v: |archivedate= (pomoč)