Mitridat I. Pontski
Mitridat I. Ktist (starogrško Mιθριδάτης Kτίστης, latinizirano: Mithridates Ktistes, dob. 'Mitridat Graditelj'), znan tudi kot Mitridat III. Kioški[1] je bil perzijski plemič in ustanovitelj Pontskega kraljestva v severni Anatoliji,[2][3] * 330. leta pr. n. št., † 266 pr. n. št.
| Mitridat I. Pontski Mitridat III. Kioški | |
|---|---|
| Basileus | |
| Kralj Pontskega kraljestva | |
| Vladanje | 281 pr. n. št. - 266 pr. n. št. |
| Predhodnik | ustanovitelj dinastije |
| Naslednik | Ariobarzan Pontski |
| Vladar Kiosa | |
| Predhodnik | Mitridat II. Kioški |
| Naslednik | nihče |
| Rojstvo | 4. stoletje pr. n. št. Cius[d] |
| Smrt | 266 pr. n. št. Amasya[d] |
| Potomci | Ariobarzan Pontski |
| Vladarska rodbina | Mitridati |
| Oče | Mitridat II. Kioški |
| Vojaška kariera | |
| Pripadnost | Pontsko kraljestva |
| Čin | basileus |
| Oboroženi konflikti |
|
Leta 302 ali 301 pr. n. št., kmalu potem, ko je usmrtil mladeničevega očeta in predhodnika Mitridata II. Kioškega, je diadoh Antigon I. Monoftalm postal sumničav glede njegovega sina, ki je podedoval družinsko gospostvo Kios, in je nameraval mladeniča ubiti. Mitridata je Demetrij Poliorket pravočasno obvestil o Antigonovih namerah in Mitridat je z nekaj privrženci pobegnil v Paflagonijo, kjer je zasedel močno trdnjavo Kimiato. Pridružili so se mu številni vojaki iz različnih koncev Anatolije. Postopoma je razširil svojo oblast v Pontu ter ustvaril temelje novega kraljestva, ki je nastalo okoli leta 281 pr. n. št., ko je Mitridat prevzel naziv basileus (kralj).[4][5][6] Isto leto je sklenil zavezništvo s Pontsko Heraklejo v Bitiniji, da bi se zavaroval pred Selevkom I. Nikatorjem.[7] V kasnejšem obdobju je Mitridat pridobil podporo Galcev, ki so se kasneje za stalno naselili v Anatoliji. Z njihovo pomočjo je nameraval streti vojsko, ki jo je iz Egipta poslal Ptolemaj I. Soter.[8]
Vladal je štirideset let. Zdi se, da je bil pokopan v kraljevem grobnici blizu Amazije. Ob njem so bili pokopani vsi kasnejši pontski kralji do padca Sinopa leta 183 pr. Nasledil ga je sin Ariobarzan.
Po Apijanu[9] je bil osmi naslednik prvega satrapa Ponta, ki ga je imenoval Darej Veliki, in šesti po Mitridatu Eupatorju. Oba podatka sta sporna, saj Plutarh[6] piše, da je pred rimsko osvojitvijo Ponta v kraljestvu vladalo osem generacij pontskih kraljev.
Sklici
uredi- ↑ Dueck, Daniela (2002). Strabo of Amasia: A Greek Man of Letters in Augustan Rome. Routledge. str. 3. ISBN 978-1134605613.
- ↑ McGing, B.C. (1986). The Foreign Policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus. BRILL. str. 15. ISBN 978-9004075917.
- ↑ Van Dam, Raymond (2002). Kingdom of Snow: Roman Rule and Greek Culture in Cappadocia. University of Pennsylvania Press. str. 17. ISBN 978-0812236811.
- ↑ Apijan, Mithridatic Wars 2.9
- ↑ Strabo, Geography 12.3
- ↑ 6,0 6,1 Plutarh, Lives, "Demetrius", 4
- ↑ Memnon, History of Heraclea, 7.
- ↑ Štefan, Ethnica, s. v. Ancyra
- ↑ Apijan, Mithridatic Wars 112
Viri
uredi- Apij, The foreign wars, Horace White (prev.), New York City, (1899)
- Hazel, John; Who's Who in the Greek World, "Mithridates I" (1999)
- Memnon Heraklejski, History of Heracleia, Andrew Smith (prev.), (2004)
- Plutarh, Parallel Lives, "Demetrius", John & William Langhorne (prev.), (1770)
- William Smith (ur.); Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology, "Mithridates III", Boston, (1867)
- Strabo, Geography, H. C. Hamilton & W. Falconer (prev.), London, (1903)
Mitridat I. Pontski Rojen: 330. leta pr. n. št. Umrl: 266 pr. n. št.
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: - |
Kralj Pontskega kraljestva 281 pr. n. št. – 266 pr. n. št. |
Naslednik: Ariobarzan |