Mitridatska dinastija

Mitridatska dinastija
Mitridatska dinastija
	Kovanec Mitridata VI.
Starševska hiša	Farnakidska dinastija (?)
Država	Pontsko kraljestvo; Bosporsko kraljestvo
Ustanovljeno	281 pr. n. št.
Ustanovitelj	Mitridat I. Ktist
Trenutni vodja	dinastija je izumrla
Zadnji vladar	Farnak II. Pontski
Nazivi	Kralj Ponta; Kralj Kimerskega Bosporja;
Razpad	47 pr. n. št.; 37 pr. n. št. zadnji vladar (Arsak Pontski, imenovan od Rimske republike); Tiberij Julij Reskupor VI.

Mitridatska dinastija, znana tudi kot Pontska dinastija, je bila dedna dinastija perzijskega izvora,^[1]^[2]^[3]^[4] ki jo je leta 281 pr. n. št. ustanovil Mitridat I. Ktist (Mitridat III. Kioški). Vrh dinastije so tvorili člani najvišjih krogov vladajočega kioškega perzijskega plemstva.^[3] Mitridat III. Kioški je po umoru svojega očeta in predhodnika Mitridata II. Kioškega pobegnil v Paflagonijo in sčasoma razglasil Pontsko kraljestvo. Prevzel je epitet Ktist, ki pomeni Graditelj.^[5]^[6] Dinastija je svoj vrh dosegla pod vladavino Mitridata VI., ki velja za največjega vladarja Pontskega kraljestva.^[7]

Dinasti so bili v mitridatskih vojnah med vladavino Mitridata VI. do poznih 60. let pr. n. št. vidni sovražniki Rimske republike. Leta 48 pr. n. št. je rimski klientski kralj Krima Farnak II., poskušal uveljaviti svoje zahteve do Ponta, vendar ga je Julij Cezar odločilno premagal v bitki pri Zeli.^[8]

Zgodovina

Mitridati so dosegli svoj vrh pod vladavino Mitridata VI., ki je osvojil sosednja ozemlja Kolhide in Trapeza, in po smrti Perisada V. uspel postati vladar Bosporskega kraljestva.

Vrh ni trajal dolgo. Farnak II., sin in naslednik Mitridata VI., je bil po porazu pri Zeli izgnan iz Pontskega kraljestva. Pod neposredno oblastjo Mitridatov je ostalo samo Bosporsko kraljestvo, dokler jih ni z oblasti vrgel general in bodoči kralj Asander.

Dinastija je prek Dinamide, hčerke Mitridata VI., in njenih potomcev še naprej vladala Bosporskemu kraljestvu do leta 342 n. št. Bosporsko kraljestvo je ostalo najdlje trajajoča klientska država Rimskega imperija. Med Dinamidinimi potomci so bili:

Mitridat III., ki se je med rimsko-bosporsko vojno upiral rimski oblasti.
Kotis I., ki je podpiral Rimljane proti svojemu bratu Mitridatu.
Savromat II., ki so razširili kraljestvo in zadal resne udarce skitskim in siraškim plemenom.
Reskupor VI., zadnji vladar Bosporskega kraljestva, ki je umrl leta 342.

Kralji Pontskega kraljestva

**Kralji Pontskaga kraljestva**
Kralj	Vladal	Žena	Komentar
Mitridat I. Ktist	281–266 pr. n. št.		Ktist pomeni Graditelj
Ariobarzan	266–250 pr. n. št.		Sin Mitridata I.
Mitridat II.	ok. 250 – ok. 210 pr. n. št.	Laodika	Ariobarzanov sin.
Mitridat III.	ok. 210 – ok. 190 pr. n. št.	Laodika	Laodika je bila morda hčerka Antioha IV. Epifana.
Farnak I.	ok. 190 – ok. 155 pr. n. št.	Nisa	Najstarejši si. Mitridata III.
Mitridat IV.	155–150 pr. n. št.	Laodika	Laodika je bila njegova sestra in žena.
Mitridat V. Pontski	150-120 pr. n. št.	Laodika
Mitridat Krest	120-116 pr. n. št.	neporočen	Skupaj z bratom Mitridatom VI., ki se je bil prisiljen skriti. Ko se je brat vrnil, je Krest izgubil prestol.
Mitridat VI.	120–63 pr. n. št.	več žena	Vodja mitridatskih vojn proti Rimu.
Farnak II.	63–47 pr. n. št.		Zadnji neposredni vladar Pontskega kraljestva.

Sklici

↑ The Foreign Policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus, by B. C. McGing, page 11
↑ Children of Achilles: The Greeks in Asia Minor Since the Days of Troy, by John Freely, page 69-70
↑ ^3,0 ^3,1 Dueck 2002, str. 3.
↑ McGing, Brian (2004). »PONTUS«. Encyclopaedia Iranica.
↑ McGing, B.C. (1986). The Foreign Policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus. BRILL. str. 15. ISBN 978-9004075917.
↑ Dueck 2002, str. 3
↑ Hewsen, Robert H. (2009). »Armenians on the Black Sea: The Province of Trebizond«. V Richard G. Hovannisian (ur.). Armenian Pontus: The Trebizond-Black Sea Communities. Costa Mesa, CA: Mazda Publishers, Inc. str. 41, 37–66. ISBN 978-1-56859-155-1.
↑ Overy, Richard (1. oktober 2014). A History of War in 100 Battles (v angleščini). Oxford University Press. str. 89. ISBN 9780199390724.

Vir

Dueck, Daniela (2002). Strabo of Amasia: A Greek Man of Letters in Augustan Rome. Routledge. ISBN 978-1134605613. The independent Pontic dynasty originated in the highest circles of the ruling Persian nobility in Cius.

[1] The Foreign Policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus, by B. C. McGing, page 11

[2] Children of Achilles: The Greeks in Asia Minor Since the Days of Troy, by John Freely, page 69-70

[FOOTNOTEDueck20023-3] 3,0 ^3,1 Dueck 2002, str. 3.

[4] McGing, Brian (2004). »PONTUS«. Encyclopaedia Iranica.

[5] McGing, B.C. (1986). The Foreign Policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus. BRILL. str. 15. ISBN 978-9004075917.

[6] Dueck 2002, str. 3

[7] Hewsen, Robert H. (2009). »Armenians on the Black Sea: The Province of Trebizond«. V Richard G. Hovannisian (ur.). Armenian Pontus: The Trebizond-Black Sea Communities. Costa Mesa, CA: Mazda Publishers, Inc. str. 41, 37–66. ISBN 978-1-56859-155-1.

[8] Overy, Richard (1. oktober 2014). A History of War in 100 Battles (v angleščini). Oxford University Press. str. 89. ISBN 9780199390724.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]