Miss Universe Slovenije 1968

lepotno tekmovanje

Miss Universe Slovenije 1968 (uradno Lepotica 68) je bilo lepotno tekmovanje, ki je potekalo 6. julija 1968 v festivalni dvorani na Bledu.

Od leve proti desni: Saša Zajc (miss Universe Slovenije 1968), Nataša Košir (1. spremljevalka) in Marija Hribar (2. spremljevalka).

Organizirala ga je revija Stop. Voditelj prireditve je bil Sandi Čolnik. Prijavilo se je 111 deklet, tekmovalo jih je 11, ki so dva dni pred tekmovanjem bivale v novem Kompasovem hotelu na Bledu.

Uvrstitve in nagrade uredi

  • zmagovalka Saša Zajc, 20 let, uslužbenka (prodajalka), Ljubljana. Prejela je uro in nakit znamke Darwil[nb 1] (ogrlica, zapestnica, prstani in uhani)
  • 1. spremljevalka Nataša Košir, 21 let, študentka 1. letnika stomatologije, Kočevje
  • 2. spremljevalka Marija Hribar, 18 let, dijakinja dopisne srednje ekonomske šole, Mengeš

Vse tri so šle na jugoslovanski izbor.

Miss Universe Jugoslavije 1968 uredi

 
Nastop v kopalkah na Miss Universe Jugoslavije 1968. Od leve proti desni: Hakima Čolaković, Nataša Košir in Saša Zajc.

Tekmovalo je 15 deklet 26. julija 1968 na Tašmajdanu v Beogradu v organizaciji beograjske revije Svet. Izbora prejšnji dan ni bilo zaradi dežja. Dekleta so se predstavila v belih koktajl oblekah, večernih oblekah do tal in kopalkah.

V Beogradu so tekmovalke preživele devet dni in hodile na izlete. Za njih in ugledne goste so po izboru v beograjskem hotelu Excelsior pripravili sprejem. Zmagovalka Koširjeva je bila določena za odhod na Miss Evrope 1968 v Nici (to tekmovanje je bilo prestavljeno v Kongo), kamor je potem odšla njena predhodnica Daliborka Stojšić, ki ji je tudi predala lento najlepše Jugoslovanke.

Uvrstitve in nagrade uredi

  • zmagovalka Nataša Košir. Prejela je nakit Darwil in se uvrstila na Miss Universe 1969.
  • 1. spremljevalka Saša Zajc. Uvrstitev na Miss Evrope 1969.
  • 2. spremljevalka Hakima Čolaković

Viri uredi

Opombe uredi

  1. Podjetje je imelo sedež v Švici, vendar je od tam dobivalo le urne mehanizme, ure in nakit pa je izdelovalo v Italiji. Jugoslovani, glavni trg za te izdelke, so Darwilove ure v 60. in 70. letih množično kupovali v Trstu po zaslugi agresivnega marketinga, poleg tega pa so bile veliko cenejše od pravih švicarskih ur. Poklanjali so jih za obletnice, mature, diplome in odhode v pokoj. Darwil je v sami Švici praktično neznan. S prihodom švicarskih in japonskih kvarčnih ur v osemdesetih letih se je začel njegov zaton.[1][2]

Sklici uredi

  1. Čuveni satovi Darwil, Elvis J. Kurtović, 5. december 2017, radiosarajevo.ba , (bosanščina)
  2. Najprodavaniji sat u nekadašnjoj Jugoslaviji[mrtva povezava], 5. julij 2018, satoviinakit.rs, (srbščina)

Zunanje povezave uredi