Mišače
Mišače so naselje v Občini Radovljica, del krajevne skupnosti Srednja Dobrava.
Mišače | |
|---|---|
 | |
  Mišače Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°18′54″N 14°12′46.35″E / 46.31500°N 14.2128750°EKoordinati: 46°18′54″N 14°12′46.35″E / 46.31500°N 14.2128750°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Radovljica |
| Površina | |
| • Skupno | 1,4 km2 |
| Nadm. višina | 441,1 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 71 |
| • Gostota | 51 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 4246 Kamna Gorica |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2020 (kjer ni drugače navedeno). | |
GeografijaUredi
Mišače so majhna vas, ki leži na prodnati terasi med Reko Savo in dolino Lipnice. Nadmorska višina vasi znaša 441 m. Najbližja železniška postaja je v Globokem, preko mostu čez Savo. Od nje se po približno petnajstih minutah hoje odpre pogled na mišaško polje in vas. Naselje je rahlo pomaknjeno v breg, kar priča o premišljeni rabi zemljišča in čuvanju obdelovalnih površin. Središče vasi je križišče treh poti, kjer stoji zidana kapelica. Mišače nimajo svoje cerkve in spadajo pod župnijo Srednja Dobrava. Dobravska cerkev Povišanja Svetega križa je od Mišač oddaljena deset minut hoje. V preteklosti sta bila med dobravskimi župniki dva znana Slovenca: Jakob Aljaž in Janez Jalen. Glavni farni praznik je na dan Svetega Roka 16. avgusta.
ZgodovinaUredi
Urbar iz leta 1579 omenja na Mišačah sedem hub (kmetij v lasti zemljiškega gospoda). V franciscejskem katastru iz leta 1827 je popisanih šestnajst kmetij, katerih hišna imena so se vsa ohranila do danes. Ker gradnja zunaj obroča naselja ni bila dovoljena, se vas do danes ni veliko povečala. V letu 2015 šteje naselje dvaindvajset stanovanjskih objektov.
Med drugo svetovno vojno, 5. decembra 1941, so Nemci vse vaščane izselili in jih odpeljali v Šentvid. Nekaj se jih je iz Šentvida lahko kmalu vrnilo, nekaj pa jih je moralo v delovno izgnanstvo v Nemčijo in so se vrnili šele na koncu vojne. 7. aprila 1943 je bila na Mišačah zaradi izdaje odkrita partizanska tiskarna na kmetiji Poglajn. Pri tem sta padla dva člana Pokrajinskega komiteja Komunistične partije Slovenije in en partizan. Nemci so lastnika hiše odpeljali v Begunje in ga ustrelili. Poleti 1944 je Varnostna obveščevalna služba na domačem vrtu ustrelila oba starša Blekove kmetije.
TurizemUredi
Z Mišač se proti severu odpira razgled na Karavanke in Kamniške Alpe od Kepe do Krvavca. Pohodne poti vodijo čez Vreče na razgledišče Ojstra peč, kjer je razgled na dolino reke Save. Proti zahodu je mogoče pešpot nadaljevati proti Fuksovi brvi ali proti Pustemu gradu. Skozi vas poteka tudi označena kolesarska pot.
Sklici in opombeUredi
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
Glej tudiUredi
Zunanje povezaveUredi
- Rok Gašperšič: Mišače in rodbina Pegam: Monografija vasi. Mišače: SZ, 2009. 351 str., s fotoalbumom.
- Dobrave: Gradivo za zgodovino Dobrav do 1945, Kronika Dobrav po 1945, Dobravski kdojekdo, Dobravske domačije. Wikiknjiga v delu.