Mesojeda rastlina

(Preusmerjeno s strani Mesojede rastline)

Mesojede rastline (tudi žužkojede rastline) so rastline, ki pridobivajo del hranilnih snovi iz ujetih živali, največkrat žuželk in drugih členonožcev. Uspevajo na mineralno revnih rastiščih, posebej v pomakanju mineralnega dušika in fosforja, kot so: močvirjih, barjih, šotišču, in na nekaterih skalnih podlagah.

Ilustracija različnih vrst mesojedih rastlin
Ilustracija različnih vrst mesojedih rastlin

Prilagojene so za lovljenje in prebavljanje majhnih živali. Mesojede rastline živali hkrati privabijo, ujamejo, usmrtijo, prebavijo in posrkajo hranilne snovi. Lovljenje jim omogočajo posebej oblikovani listi, ki imajo funkcijo pasti, v katero se živali največkrat prilepijo, mesojeda rastlina pa jih nato zapre vase in predela s pomočjo encimov. Živali so za rastlino alternativni vir dušika, beljakovin, maščob, jedrnih snovi in ogljikovih hidratov, katerih ne more pridobi iz tal.

Prvo obširno razpravo o razvoju in delovanju mesojedih rastlin je napisal leta 1875 Charles Darwin.[1]

Način ulova uredi

Mesojede rastline lovijo na različne način:

  1. živali se prilepijo na tekočino: rosika (Drosera), mastnica (Pinguicula), Drosophyllum, Byblis
  2. živali padejo v vrček: saracenija (Sarracenia), Malajska vrčnica (Nepenthes), Heliamphora, Cephalotus, kobrovka (Darlingtonia)
  3. živali se ujamejo v past, ki se zapre: muholovka (Dionaea), mešinka (Utricularia), vodno kolesje (Aldrovanda)

Živali se prilepijo na tekočino uredi

Rastlina izloča lepljivo snov, ki je sestavljena iz polisaharidov. Ko je žival ujeta, se pričnejo proti žrtvi približevati še okoliški žlezni laski, ki žrtev porivajo proti središču lista. Če je žrtev velika, se okoli nje ovije ves list.

Živali padejo v vrček uredi

Živali, ki se sladkajo z nektarjem na ustju vrčka, padejo v globino. Od tam je povratek le redko uspešen, saj ga ovirajo gladke stene, tesen prostor, za nameček ga otežujejo še navidezne odprtine. Žuželkam kmalu poide energija in obmirujejo v notranjosti vrčka. Na dnu vrčka se nahajajo prebavni encimi, ki utopljeno žrtev razgradijo, da rastlina pridobi manjkajoče anorganske snovi.

Živali se ujamejo v past, ki se zapre uredi

Mehanizem zaznavanja in zapiranja pasti se sproži, ko žival premakne čutne dlačice v pasti. Signal potuje v ionski obliki do celic zapiralk, ki nenadoma izgubijo svojo notranjo trdnost (turgor), in tako se listne ploskve stisnejo.

Psevdomesojede rastline uredi

V to skupino sodijo rastline, ki živali samo privabijo, ujamejo in ubijejo, vendar jih ne prebavijo ali vsrkajo hranilne snovi.

Mesojede rastline v Sloveniji uredi

 
List okroglolistne rosike

V Sloveniji so mesojede rastline uvrščene na seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst. Na Slovenskem rastejo naslednje vrste:

Galerija uredi

Viri uredi

  • SLATNER, Jure. »Mesojede rastline«. Pridobljeno 2. avgusta 2017.
  • ICPS - Mesojedost rastlin

Opombe in sklici uredi

  1. »Historic Documents | ICPS«. www.carnivorousplants.org (v angleščini). Pridobljeno 2. avgusta 2017.

Zunanje povezave uredi