Wikipedija

Menopavza

Menopávza pomeni trajno prenehanje menstruacije, ki traja že nepretrgoma eno leto,[6] in pri ženski označuje konec reproduktivnega obdobja.[1][7] Običajno nastopi med 45. in 55. letom starosti, vendar lahko nastopi v različnih starostih.[8] Kadar nastopi med 40. in 45. letom starosti, govorimo o zgodnji menopavzi, če pa nastopi pred 40. letom starosti, pa o prezgodnji menopavzi.[9][10]

Menopavza
Specialnostginekologija
Simptomiodsotnost menstruacije vsaj eno leto[1]
Trajanje~ 3 leta
VzrokiObičajno je posledica naravnih sprememb v telesu.
Lahko je tudi posledica operacije, pri kateri odstranijo jajčnike, ali pa zdravljenja z nekaterimi vrstami kemoterapije.[2][3]
Zdravljenjebrez zdravljenja, spremembe življenjskega sloga[4]
Zdravilahormonsko nadomestno zdravljenje, klonidin, gabapentin, selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina[4][5]

Menopavza je običajno posledica naravnih sprememb v telesu.[3] Kajenje lahko pospeši nastop menopavze.[2][11] Lahko je tudi posledica operacije, pri kateri odstranijo jajčnike, ali pa zdravljenja z nekaterimi vrstami kemoterapije.[12][2] Na fiziološki ravni je menopavza posledica zmanjšanega proizvajanja ženskih spolnih hormonov, estrogena in progesterona, v jajčnikih.[1] Potrditev diagnoze menopavze sicer pogosto ni potrebna, lahko pa se opravi z meritvijo ravni spolnih hormonov v krvi ali seču.[13] Menopavza je nasprotje menarhi, obdobju prve menstruacije pri dekletu.[14]

V letih, preden nastopi menopavza, so menstruacije pogosto neredne,[15][16] krvavitve lahko trajajo manj časa ali dlje ter so blažje ali močnejše glede na količino izgubljene krvi.[15] Pri ženskah v tem obdobju se pogosto pojavljajo vročinski oblivi, ki običajno trajajo od 30 sekund do 10 minut in so lahko povezani z drgetanjem telesa, nočnim znojenjem in rdečico kože.[15] Vročinski oblivi[15] se lahko pojavljajo štiri do pet let.[7] Drugi simptomi vključujejo vaginalno suhost, težave s spanjem in razpoloženjska nihanja.[15] Hudost simptomov se med ženskami v menopavzalnem obdobju razlikuje.[7]

Poleg omenjenih simptomov lahko nastopijo tudi telesne posledice zmanjšanih ravni ženskih spolnih hormonov, kot so zmanjšana kostna gostota, zvečanje centralne abdominalne maščobe ter poslabšanje lipidov v krvi in žilne funkcije.[10] Posledično se pri postmenopavzalnih ženskah poveča tveganje za kostne zlome ter srčnožilne in presnovne bolezni (na primer za sladkorno bolezen).[10]

Zdravnik običajno opredeli menopavzo na osnovi vsaj enoletne odsotnosti menstrualnih krvavitev.[2] Menopavza se lahko diagnosticira tudi na osnovi znižane ravni hormonov, ki jih izločajo jajčniki.[17] Pri bolnicah, pri katerih so kirurško odstranili maternico, vendar so jajčniki ohranjeni in normalno delujoči, še ne govorimo o menopavzi.[10] Vendar pa pri ženskah po histerektomiji (kirurški odstranitvi maternice) simptomi menopavze pogosto nastopijo bolj zgodaj.[18] Iatrogena menopavza nastopi, če so zaradi medicinskih razlogov odstranjeni tako maternica kot oba jajčnika.

Primarni indikaciji za zdravljenje menopavze sta lajšanje simptomov menopavze in preprečevanje izgube kostne gostote.[19] Zdravljenje lahko učinkovito ublaži zlasti blage simptome. Za ublažitev vročinskih oblivov se priporoča izogibanje kajenju, alkoholu in kofeinu; blagodejno lahko vplivata tudi spanje brez oblačil v hladnem prostoru in uporaba ventilatorja. Najučinkovitejše zdravljenje menopavzalnih simptomov je hormonsko nadomestno zdravljenje.[19] Nehormonske oblike zdravljenja vročinskih oblivov vključujejo kognitivno vedenjsko terapijo, terapevtsko hipnozo ter uporabo gabapentina, fezolinetanta ali selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina.[20][21] Te oblike zdravljenja ne ublažijo simptomov, kot so bolečine v sklepih ali suhost nožnice, ki se pojavlja pri okoli 55 % žensk v menopavzi.[19] Telesna vadba lahko pomaga pri težavah s spanjem. Zadržki glede uporabe hormonskega nadomestnega zdravljenja, ki so temeljili na starejših raziskavah, danes ne predstavljajo več ovire pri uporabi tega zdravljenja pri sicer zdravih ženskah.[19] Visokokakovostni dokazi o učinkovitosti alternativnih oblik medicine pri zdravljenju menopavze ne obstajajo.[7]

Izrazje uredi

Sam izraz menopavza pomeni zadnjo menstruacijo, vendar se v praksi določa retrogradno, ko ženska 12 mesecev več nima menstrualnih ciklusov. Po novejšem izrazoslovju, ki so ga strokovnjaki opredelili leta 2012, se za opis reproduktivnih obdobij ženske uporabljajo naslednji izrazi:[22]

  • reproduktivno obdobje: od nastopa menarhe (prve menstruacije) do menopavznega prehoda;
  • menopavzni prehod: od nastopa nerednih menstrualnih ciklov, ki variirajo za več kot 7 dni do nastopa menopavze;
  • menopavza (zadnja menstruacija, ki se pa lahko določi retrogradno po 12 mesecih izostanka vsakršnih menstrualnih ciklov) in
  • pomenopavza: obdobje od menopavze do konca življenja.

Znaki in simptomi uredi

V zgodnjem menopavznem prehodu (obdobju pred nastopom menopavze) ostajajo menstrualni cikli redni, vendar se začnejo razmiki med dvema menstruacijama daljšati. Ravni spolnih hormonov začnejo nihati. Ovulacija lahko v določenih ciklih izostane.[23]

Med menopavznim prehodom in nastopom menopavze (po obdobju enega leta od zadnje menstruacije) se lahko pri ženskah pojavljajo različni simptomi.[15] Pri ženskah, ki že pred vstopom v menopavzni prehod niso imele rednih menstruacij (na primer zaradi predhodnega kirurškega posega, drugih medicinskih razlogov ali neprekinjene uporabe hormonskega zdravljenja), nastopa menopavze ni možno opredeliti z vzorcem mesečnih menstrualnih krvavitev, temveč le na osnovi trajne izgube funkcije jajčnikov.[19]

Nožnica, maternica in sečni mehur uredi

 
Prikaz zmanjšanje velikosti nožničnega kanala pred menopavzo in po njej kot posledica atrofije nožnice

Med menopavznim prehodom se lahko menstrualni cikel skrajša (običajno za dva do sedem dni);[23] možno je tudi podaljšanje menstrualnih ciklov.[23] Mesečne krvavitve so lahko neredne,[15] lažje ali izrazitejše kot v času pred menopavznim prehodom.[23] Pri ženskah v menopavznem prehodu in v času menopavze so možne krvavitve zunaj pričakovanega menstrualnega vzorca, pri ženskah v pomenopavznem obdobju pa je treba v primeru vsakršne nožnične krvavitve obiskati zdravnika, saj je potreben ustrezen pregled za izključitev morebitne rakave bolezni.

Urogenitalni simptomi, ki se lahko pojavljajo med menopavzo in v pomenopavznem obdobju, vključujejo bolečine pri spolnem odnosu, suhost nožnice, atrofični vaginitis (vnetje nožnice zaradi tanjšanja nožnične sluznice), potrebo po pogostem odvajanju seča …[23]

Drugi telesni znaki uredi

 
Med menopavzo se lahko zmanjšuje kostna gostota, zlasti v hrbtenici.

Najpogostejši telesni simptomi v času menopavze so močno nočno znojenje in vročinski oblivi (imenovani tudi vasomotorični simptomi).[24] Pogoste so tudi motnje spanja in nespečnost.[25] Pojavljajo se lahko tudi telesni simptomi, ki niso specifični za menopavzo, lahko pa jih menopavza poslabša: utrujenost, bolečine v sklepih, okorelost sklepov, bolečina v hrbtu, povečanje tkiva dojk, boleče dojke, palpitacije, glavobol, omotica, suha koža, srbež kože, tanjšanke kože, parestezije (občutek zbadanja v koži), rozacea, prodobivanje telesne teže.[23][26]

Razpoloženje in spomin uredi

Ženske v menopavzi pogosto poročajo tudi o duševnih simptomih, vendar ti niso specifični za menopavzo in jih lahko povzročajo drugi dejavniki.[27][28] Pojavljajo se lahko tesnobnost, težave s spominom, težave z zbranostjo, depresivno razpoloženje, razdražljivost, nihanje razpoloženja in zmanjšanje spolne sle.[23][29][15]

Z menopavzo povezane kognitivne motnje se lahko zamenjujejo z blagim kognitivnim upadom, ki predstavlja predstopnjo demence.[30] Obstajajo dokazi za blago poslabšanje verbalnega spomina, ki je morda posledica znižanja ravni estrogena v možganih[31] ali zmanjšanega krvnega pretoka v možganih med vročinskimi oblivi.[32] Ti simptomi pogostoma izzvenijo tekom menopavznega obdobja. Subjektivno zaznavanje težav s spominom in zbranostjo je lahko tudi povezano z drugimi dejavniki, kot sta stres in pomanjkanje spanja.[28][27]

Vzrok uredi

Menopavza je pogosto posledica naravnih sprememb v telesu,[3] in sicer prenehanja folikularne aktivnosti jajčnika.[33] Menopavza je pravzaprav zadnja stopnja v procesu staranja jajčnikov. S starostjo se manjša število foliklov v jajčniku, ki predstavljajo rezervo jajčnika. To vodi v neredne menstrualne cikle in naposled do prenehanja menstrualnih krvavitev. Hkrati z zmanjševanjem števila jajčnih celic je čedalje bolj okrnjena tudi kakovost jajčnih celic, kar pripomore k postopoma nižji reproduktivni sposobnosti ženske.[34] Nastop menopavze pa pomeni konec reproduktivega obdobja ženske.[1][7]

Menopavza je lahko povzročena tudi iatrogeno; gre za tako imenovano inducirano menopavzo[35] in nastopi zaradi medicinskih ukrepov, kot so zdravljenje z nekaterimi citostatiki, obsevalno zdravljenje, ovariektomija (kirurška odstranitev jajčnikov), zaplet po ligaciji jajcevodov, histerektomiji (kirurški odstranitvi maternice), enostranski ali obojestranski salpingovariektomije ali ob uporabi levprorelina.[36]

Zdravljenje uredi

Težave, povezane z menopavzo, se pri bolnicah obravnavajo individualno. Pomembno je osveščanje o zdravem življenjskem slogu (spodbujanje redne telesne aktivnosti in primerne uravnotežene prehrane, psihično urejeno življenje, opustitev kajenja in zadosten počitek). Telesna vadba lahko pomaga pri težavah s spanjem. Pri srednje močnih do močnih menopavznih simptomih je najučinkovitejše hormonsko nadomestno zdravljenje in ostaja zdravljenje prvega izbora.[37] Zadržki glede uporabe hormonskega nadomestnega zdravljenja, ki so temeljili na starejših raziskavah, danes ne predstavljajo več ovire pri uporabi tega zdravljenja pri sicer zdravih ženskah.[19]

Nehormonske oblike zdravljenja vročinskih oblivov vključujejo kognitivno vedenjsko terapijo, terapevtsko hipnozo ter uporabo gabapentina, fezolinetanta ali selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina.[20][21] Te oblike zdravljenja ne ublažijo simptomov, kot so bolečine v sklepih ali suhost nožnice, ki se pojavlja pri okoli 55 % žensk v menopavzi.[19]

Pri lajšanju menopavznih težav se nekatere ženske odločijo tudi za samozdravljenje, zlasti tiste, ki ne smejo uporabljati nadomestnega hormonskega zdravljenja ali pa ga odklanjajo, ker so bolj naklonjene naravnim metodam zdravljenja. Poznani sta zlasti dve skupini naravnih snovi, ki se na tržišču pojavljajo kot snovi za lajšanje menopavznih/klimakteričnih težav: izvlečki zdravilne rastline grozdnata svetilka (Cimicifuga racemosa) in fitoestrogeni.[33] Uporabljajo se tudi alternativne oblike medicine, vendar visokokakovostni dokazi o njihovi učinkovitosti pri zdravljenju menopavze ne obstajajo.[7]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 »Menopause«. Office on Women's Health. 22. februar 2021. Pridobljeno 20. oktobra 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 »Menopause Basics«. Office on Women's Health. 22. februar 2021. Pridobljeno 20. oktobra 2022.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 »Menopause Baics«. Office on Women's Health. 22. februar 2021. Pridobljeno 20. oktobra 2022.
  4. ↑ 4,0 4,1 »What are the treatments for other symptoms of menopause?«. Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development. 28. junij 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2015. Pridobljeno 8. marca 2015.
  5. ↑ Krause MS, Nakajima ST (Marec 2015). »Hormonal and nonhormonal treatment of vasomotor symptoms«. Obstetrics and Gynecology Clinics of North America. 42 (1): 163–179. doi:10.1016/j.ogc.2014.09.008. PMID 25681847.
  6. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526427/menopavza?query=Menopavza&SearchIn=All&dictionaries=95, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 12. 2. 2024.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Menopause: Overview. Institute for Quality & Efficiency in Health Care. 2. julij 2020. Pridobljeno 20. oktobra 2022 – prek National Library of Medicine - Bookshelf.
  8. ↑ Takahashi TA, Johnson KM (Maj 2015). »Menopause«. The Medical Clinics of North America. 99 (3): 521–534. doi:10.1016/j.mcna.2015.01.006. PMID 25841598.
  9. ↑ Meden-Vrtovec, Helena (2007). Prezgodnja menopavza. Zdravniški vestnik, letnik 76, številka 9, str. 551-557.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 Davis SR, Lambrinoudaki I, Lumsden M, Mishra GD, Pal L, Rees M, in sod. (april 2015). »Menopause«. Nature Reviews. Disease Primers. 1 (1): 15004. doi:10.1038/nrdp.2015.4. PMID 27188659.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  11. ↑ Warren M, Soares CN, ur. (2009). The menopausal transition: interface between gynecology and psychiatry ([Online-Ausg.] izd.). Basel: Karger. str. 73. ISBN 978-3805591010.
  12. ↑ »Menopause & Chemotherapy - Managing Side Effects - Chemocare«. chemocare.com. Pridobljeno 20. oktobra 2022.[mrtva povezava][mrtva povezava]
  13. ↑ »How do health care providers diagnose menopause?«. Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development. 6. maj 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 8. marca 2015.
  14. ↑ Wood J. »9«. Dynamics of Human Reproduction: Biology, Biometry, Demography. Transaction Publishers. str. 401. ISBN 9780202365701. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2017.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 15,3 15,4 15,5 15,6 15,7 »Menopause Symptoms and Relief«. Office on Women's Health. 22. februar 2021. Pridobljeno 20. oktobra 2022.
  16. ↑ »What Is Menopause?«. National Institute on Aging. 30. september 2021. Pridobljeno 20. oktobra 2022.
  17. ↑ Sievert LL (2006). Menopause: a biocultural perspective ([Online-Ausg.] izd.). New Brunswick, N.J.: Rutgers University Press. str. 81. ISBN 9780813538563. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2017.
  18. ↑ International position paper on women's health and menopause : a comprehensive approach. DIANE Publishing. 2002. str. 36. ISBN 9781428905214. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2017.
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 19,3 19,4 19,5 19,6 Davis SR, Baber RJ (Avgust 2022). »Treating menopause - MHT and beyond«. Nature Reviews. Endocrinology. 18 (8): 490–502. doi:10.1038/s41574-022-00685-4. PMID 35624141. S2CID 249069157.
  20. ↑ 20,0 20,1 »The 2023 nonhormone therapy position statement of The North American Menopause Society«. Menopause (v angleščini). 30 (6): 573–590. 21. junij 2023. doi:10.1097/GME.0000000000002200. ISSN 1072-3714. PMID 37252752. S2CID 258969337. {{navedi časopis}}: Preveri vrednost |s2cid= (pomoč)
  21. ↑ 21,0 21,1 Krause MS, Nakajima ST (Marec 2015). »Hormonal and nonhormonal treatment of vasomotor symptoms«. Obstetrics and Gynecology Clinics of North America. 42 (1): 163–179. doi:10.1016/j.ogc.2014.09.008. PMID 25681847.
  22. ↑ Mlinarič, Marko (2021). Miti in resnice o hormonskem nadomestnem zdravljenju. Farmacevtski vestnik, letnik 72, številka 5, str. 342-347.
  23. ↑ 23,0 23,1 23,2 23,3 23,4 23,5 23,6 Hoffman B (2012). Williams Gynecology. New York: McGraw-Hill Medical. str. 555–56. ISBN 9780071716727.
  24. ↑ Crandall CJ, Mehta JM, Manson JE (Februar 2023). »Management of Menopausal Symptoms: A Review«. JAMA. 329 (5): 405–420. doi:10.1001/jama.2022.24140. PMID 36749328. S2CID 256628900.
  25. ↑ Santoro N, Epperson CN, Mathews SB (september 2015). »Menopausal Symptoms and Their Management«. Endocrinology and Metabolism Clinics of North America. 44 (3): 497–515. doi:10.1016/j.ecl.2015.05.001. PMC 4890704. PMID 26316239.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  26. ↑ »Red in the Face«. NIH News in Health (v angleščini). 27. junij 2017. Pridobljeno 31. marca 2021.
  27. ↑ 27,0 27,1 Hogervorst, Eef; Craig, Jen; O'Donnell, Emma (1. maj 2022). »Cognition and mental health in menopause: A review«. Best Practice & Research Clinical Obstetrics & Gynaecology. Menopause Management (v angleščini). 81: 69–84. doi:10.1016/j.bpobgyn.2021.10.009. ISSN 1521-6934. PMID 34969617. S2CID 244805452.
  28. ↑ 28,0 28,1 Kilpi, Fanny; Soares, Ana Luiza G.; Fraser, Abigail; Nelson, Scott M.; Sattar, Naveed; Fallon, Sean James; Tilling, Kate; Lawlor, Deborah A. (14. avgust 2020). »Changes in six domains of cognitive function with reproductive and chronological ageing and sex hormones: a longitudinal study in 2411 UK mid-life women«. BMC Women's Health (v angleščini). 20 (1): 177. doi:10.1186/s12905-020-01040-3. ISSN 1472-6874. PMC 7427852. PMID 32795281.
  29. ↑ Llaneza P, García-Portilla MP, Llaneza-Suárez D, Armott B, Pérez-López FR (Februar 2012). »Depressive disorders and the menopause transition«. Maturitas. 71 (2): 120–30. doi:10.1016/j.maturitas.2011.11.017. PMID 22196311.
  30. ↑ Panay N, Briggs P, Kovacs G (20. avgust 2015). »Memory and Mood in the Menopause«. Managing the Menopause: 21st Century Solutions. Cambridge University Press. ISBN 9781316352717.
  31. ↑ Birkhaeuser M, Genazzani AR (30. januar 2018). Pre-Menopause, Menopause and Beyond: Volume 5: Frontiers in Gynecological Endocrinology. Springer. str. 38–39. ISBN 9783319635408.
  32. ↑ Papadakis MA, McPhee SJ, Rabow MW (11. september 2017). Current Medical Diagnosis and Treatment 2018, 57th Edition. McGraw Hill Professional. str. 1212. ISBN 9781259861499.
  33. ↑ 33,0 33,1 Mlinarič M. s sod. Strokovna priporočila o menopavzni medicini. Slovensko menopavzno društvo in Zdravniška zbornica Slovenije. Revija ISIS. Februar 2021.
  34. ↑ Knez. J. Prezgodnja menopavza, zmanjšana ovarijska rezerva. Šola ginekološke endokrinologije [elektronski vir]: zbornik, 16. 3. 2018, Maribor: Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Univerzitetni klinični center, 2018: 89–92.
  35. ↑ »Early or premature menopause | Office on Women's Health«. www.womenshealth.gov. Pridobljeno 21. oktobra 2022.
  36. ↑ »Gynaecologic Problems: Menopausal Problems«. Health on the Net Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 22. februarja 2012.
  37. ↑ Žegura Andrić B. Hormonsko nadomestno zdravljenje in menopavza. Prezgodnja menopavza, zmanjšana ovarijska rezerva. Šola ginekološke endokrinologije [elektronski vir]: zbornik, 16. 3. 2018, Maribor: Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Univerzitetni klinični center, 2018: 93–97.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Menopavza&oldid=6190665«